Slovenski festivali so to poletje ponovno dokazali, da so poletni meseci čas, ko se glasbena scena preseli na prosto. Ko pa se festivali končajo, se postavi vprašanje: zakaj nam še vedno primanjkuje ustreznih koncertnih dvoran?
Slovenski festivali
Slovenija se je v zadnjem desetletju izkazala kot odlična lokacija za festivale. Organizatorji so izkoristili predvsem naravne lepote, kot so obala, gore in reke, ter ustvarili edinstvena prizorišča. Festivali ne ponujajo le glasbe, ampak so postali celostna izkušnja, ki vključuje kulinariko, umetnost in druženje. To je privabilo tako domače kot tuje obiskovalce. Sledilo je tudi večje zanimanje tujih glasbenikov, kar se je pokazalo v številu tujih headlinerjev in obiskovalcev.
Pomanjkanje prostora?
Medtem ko se festivalska scena razvija, pa koncertna infrastruktura v zaprtih prostorih zaostaja. Ljubljana ima sicer Cankarjev dom in Halo Tivoli, a večina mest si ne more privoščiti velikih dvoran, ki bi gostile mednarodne zvezde. Posledično se mnogi koncerti manjših razsežnosti selijo v sosednje države, predvsem v Avstrijo in Hrvaško. Tam se posebno v prestolnicah pogosto vrstijo večja imena glasbene scene, ki se ustavijo na Dunaju, v Zagrebu, Budimpešti ali Milanu. Slovenski organizatorji so tako prisiljeni iskati alternativne rešitve, kot so športne dvorane ali kulturni domovi, ki niso primerni za večje glasbene spektakle.
Koncertna dvorana kot naložba v prihodnost
Gradnja nove, sodobne dvorane je draga investicija, a bi bila pomembna naložba v slovensko kulturo in turizem. Takšna dvorana ne bi služila le za koncerte, ampak tudi za konference, kongrese in druge dogodke, kar bi prineslo nove prihodke. S tem bi Slovenija dobila stalno prizorišče za kakovostne glasbene dogodke skozi vse leto in bi lahko konkurirala večjim mestom, kot je na primer Zagreb. Pomanjkanje ustrezne koncertne infrastrukture ostaja ena od preprek za razvoj slovenske glasbene scene.
