Slovenske univerze in visokošolski zavodi so danes uradno vstopili v novo študijsko leto 2025/26. Na študijske programe se je skupaj vpisalo več kot 64 tisoč študentov, največ na prvo stopnjo. Interes med mladimi ostaja največji za programe medicine, zdravstva, umetnosti, računalništva, prava in psihologije.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je ob začetku poudaril, da je znanje temelj prihodnosti in da univerze niso zgolj ustanove, temveč skupnosti ustvarjalnosti, raziskovanja in sodelovanja. Mladim pa je sporočil tudi bolj osebno spodbudo: naj obveznosti uskladijo z druženjem in zabavo, saj so študentska leta edinstveno obdobje.
Več kot 40 tisoč brucev
Po podatkih ministrstva je na prvo stopnjo letos vpisanih nekaj več kot 40 tisoč študentov, na drugo stopnjo nekaj več kot 21 tisoč, na tretjo pa skoraj tri tisoč. Večina jih študira redno, del pa se odloča za prilagojene oblike. Uradni zaključek vpisnih postopkov bo 30. oktobra, končne številke pa bodo znane v novembru.
Študijsko leto zaznamuje tudi začetek veljavnosti novega Zakona o visokem šolstvu, prvega po 30 letih. Ta prinaša več sprememb:
- ustanovitev univerz bo po novem mogoča le na predlog vlade;
- študentski domovi bodo javni samo kot članice univerz;
- zasebni zavodi bodo pod strožjim nadzorom pri podeljevanju koncesij;
- mikrodokazila bodo omogočila večjo prilagodljivost na hitro spreminjajočem se trgu dela.
Namesto dosedanjega izrednega študija se uvaja časovno prilagojen študij, kjer bo lahko en letnik trajal do dve leti, program pa mora biti izveden v celotnem akreditiranem obsegu. Posebna novost je tudi možnost izvajanja programov v tujem jeziku, a le, če so hkrati dostopni tudi v slovenščini.
Zakon dodatno ureja normativne pedagoške obveznosti, jih bolj povezuje z raziskovalnim delom in omejuje dodatne obremenitve profesorjev. Prvič sistemsko uvaja tudi t. i. sabbatical oziroma leto raziskovalnega oddiha, kakršnega poznajo v tujini.
Sveži programi in nova zanimanja
Univerze so v tem letu razpisale vrsto novosti. V Ljubljani so odprli univerzitetni študij fizioterapije, v Mariboru enovit magistrski študij farmacije ter razrednega pouka, v Novem mestu program poslovanja v informacijski družbi.
Na magistrski ravni pa so posebej odmevni novi programi:
- mednarodni skupni program umetne inteligence (UL FRI),
- izobraževalna matematika (Univerza na Primorskem),
- pravo in vodenje v digitalni družbi (FIŠ Novo mesto).
Še naprej ostaja veliko zanimanja za študij na obeh medicinskih fakultetah, pa tudi za farmacijo, pravo, ekonomijo in tehnične vede. Umetniške akademije Univerze v Ljubljani pa vsako leto znova beležijo presežek prijav.
Cene študija na zasebnih fakultetah več tisoč evrov
V Sloveniji se cene za študij na zasebnih visokošolskih zavodih precej razlikujejo in se v novem študijskem letu gibljejo med 2000 in skoraj 9000 evri na letnik.
Najdražji je doktorski program projektnega managementa na Univerzi Alma Mater Europaea, kjer letnik stane 8600 evrov. Na isti univerzi morajo študenti za dodiplomski program fizioterapije odšteti okoli 4300 evrov. Nekoliko nižje so cene na drugih zavodih, denimo na Fakulteti za podjetništvo GEA College, kjer letnik podjetništva in digitalnega marketinga stane nekaj manj kot 4000 evrov, medtem ko na Fakulteti DOBA študij menedžmenta oziroma marketinga znaša približno 3250 evrov.
Podiplomski programi so praviloma še dražji in pogosto presegajo te zneske. Nekateri zasebni zavodi s koncesijo pa kljub temu omogočajo tudi brezplačen študij, če gre za programe, ki jih javne univerze ne izvajajo v zadostnem obsegu.
Pogled naprej
Slovenija bo s prenovljeno zakonodajo in novimi študijskimi smermi skušala ujeti korak z evropskim visokošolskim prostorom. Minister Papič ob tem opozarja, da univerze niso zgolj prostor pridobivanja diplome, temveč tudi kraj, kjer se mladi oblikujejo kot kritični posamezniki, pripravljeni na hitro spreminjajoč se svet.
Že zdaj pa je jasno, da bo študijsko leto 2025/26 zaznamovala kombinacija stare tradicije in novih izzivov, od vedno polnih predavalnic na medicini do prvih generacij študentov umetne inteligence.
