Dolge čakalne vrste že nekaj časa bremenijo slovenske urgentne centre. Pomanjkanja kadra in preobremenjenost pa vse bolj kažejo na globje težave, s katerimi se spopada naš zdravstveni sistem. Imamo sploh rešitev za izboljšavo in skrajšanje časa čakalnih dob? Odgovore smo poiskali na Ministrstvu za zdravje.
Dolge čakalne vrste v urgentnih centrih – kje leži vzrok?
Po besedah Ministrstva za zdravje je razlog za preobremenitev nekaterih urgenc kombinacija več dejavnikov. Med njih štejejo preveliko število nenujnih pacientov, ki se zaradi pomanjkanja dostopnosti na primarnem nivoju obračajo neposredno na urgentne centre, omejenega sprejema na bolnišniških oddelkih, počasnega odtoka pacientov iz bolnišnic v institucionalno ali pa domačo oskrbo. Povečale so se tudi potrebe na področju zdravljenja starejših, saj se prebivalstvo stara. Velik problem pa je tudi pomanjkanje zdravstvenega kadra.
Na Ministrstvu za zdravje se problematike zavedamo, zato smo v mesecu aprilu izvedli delovni sestanek s predstavniki nekaterih večjih urgentnih centrov, ki izpostavljajo podobno problematiko.
Kakšna so priporočila?
Kot so še sporočili, so na podlagi aprilskega sestanka v sodelovanju z ustrezno stroko pripravili priporočila ukrepov. Ukrepi bodo izvajalce usmerjale k enotnemu pristopu ukrepanja v primeru povečanega prihoda pacientov v urgentne centre. S tem se bo predvidoma olajšala organizacija dela v takšnih primerih. “Poleg krepitve in optimizacije delovanja zunaj bolnišnične službe nujne medicinske pomoči izvajamo tudi druge ukrepe za razbremenitev urgenc. Med drugim za boljšo dostopnost do primarnega zdravstvenega varstva, kar pomembno prispeva k razbremenitvi nadaljnjih ravni zdravstvenega varstva in tudi urgentnih centrov.”
Sistemski načrt za zmanjšanje čakalnih vrst na urgencah
V okviru Digitalne preobrazbe zdravstva so že pripravljeni projekti s ciljem hitrejše in bolj celovite obravnave pacientov.
Sporočajo pa tudi, da je “eden takšnih projektov eKarton in enotni podatkovni model, ki bo za določena področja zdravstva (družinsko medicino, pediatrijo, patronažno varstvo, ginekologijo, zobozdravstvo, obravnavo sladkornega bolnika) zagotovil posredovanje podatkov v CRPP (Centralni register podatkov o pacientu) v strukturirani obliki. To pomeni, da bo podatkov več, hkrati pa bodo bolj natančni.”
Digitalni prehod
Poleg tega se bo digitaliziralo tudi listine za razne izjave, potrdila in listine ZZZS. Do podatkov bodo imeli dostop tudi pacienti, s čimer bodo lahko tudi za dejavnosti, kjer do sedaj niso dobivali izvidov v papirni obliki, sproti spremljali svoje zdravstveno stanje na pregleden način.
Z aktivnostmi in ukrepi, ki jih strategija nalaga, bo ministrstvo doseglo sistemske rešitve, kot so denimo boljša dostopnost do izbranega zdravnika, ki bo čim bližje posameznikovemu prebivališču, prenos določenih kompetenc na diplomirano medicinsko sestro, zmanjšanje administrativnih bremen zdravstvenih delavcev in digitalizacija procesov v zdravstvu.
Ukrepi za pridobivanje novega kadra
Navedli so tudi, da posebno pozornost namenjajo področju načrtovanja in zagotavljanja kadra. V javni razpravi je Nacionalna strategija za razvoj in upravljanje kadrov 2025-2035, ki bo prispevala k celoviti obravnavi področja kadrov v zdravstvu in podpirala krepitev institucionalnih zmogljivosti. “S tem bo zagotovila, da bo zdravstveni sistem opremljen z usposobljenim, ustrezno porazdeljenim in dostopnim kadrom, pripravljenim za izzive prihodnosti.”
Administrativne razbremenitve
“Z uveljavitvijo Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstvu smo poenostavili postopke prihoda tujih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev” še poročajo na Ministrstvu za zdravje. “Poleg tega smo uvedli različne administrativne razbremenitve (npr. napotnico do zaključka zdravljenja), nov standard tima v družinski medicini, finančne spodbude v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, ki opredeljujejo več od zahtevanega minimuma. Za osebe brez izbranega osebnega zdravnika je bil uveden ukrep dodatnih ambulant družinske medicine.”
Pristojni na Ministrstvu so še zaključili z upanjem, da bo podpora novega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem dolgoročno povečala število zdravnikov.
Vsi že sprejeti ukrepi na področju zakonodaje, plačne politike in investicij izboljšujejo pogoje dela na eni strani, na drugi strani pa dvigujejo dostopnost in kakovost zdravstvenih storitev.
