Slovenci za sebe pogosto rečemo, da smo športni narod. Koliko pa država dejansko vlaga v razvoj športa, športne infrastrukture in lokalne športne klube?
Športna identiteta
Kot so nam povedali na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, se Slovenci radi opisujemo kot športni narod. “Šport ima v naši družbi posebno mesto – povezuje generacije, regije in družbene skupine ter krepi občutek pripadnosti in skupnosti. Je del naše identitete in vrednot, ki temeljijo na vztrajnosti, predanosti in sodelovanju.”
Nadaljujejo z mislijo, da mnogi kazalniki to še bolj potrjujejo. Glede na velikost države ter število prebivalcev Slovenija dosega izjemne športne rezultate na svetovni ravni. To nas posledično uvršča med najuspešnejše države na prebivalca. “Več kot polovica prebivalcev se redno ukvarja s telesno dejavnostjo, kar kaže, da šport ni le domena vrhunskih športnikov, temveč del vsakdanjega življenja mnogih. Šport nas povezuje in združuje – ob uspehih se znamo veseliti skupaj, v težkih trenutkih pa ostajamo ponosni in složni.
Prav ta povezanost je tisto, kar nas dela resnično športno nacijo.
Športni narod v praksi
Podatki Eurobarometra (ki se nanašajo na leto 2022) prikazujejo podatke, ki so vse prej kot pozitivni:
- V EU kot celoti je 45 % anketiranih izjavilo, da nikoli ali skoraj nikoli ne telovadi ali ne ukvarja s športom.
- 17 % to počne redko (npr. nekajkrat mesečno)
- 32 % v EU telovadi z določeno rednostjo (1 do 4 krat na teden)
- Le 6 % ljudi v EU telovadi redno, torej 5 ali večkrat na teden, v športnem kontekstu.
Slovenija visoko nad evropskim povprečjem
Podatki za Slovenijo so v primerjavi z Evropskim povprečjem veliko bolj vzpodbudni. V Sloveniji je 11 odstotkov vseh anketirancev odgovorilo, da se redno ukvarjajo s športno aktivnostjo, med tem ko je bilo povprečje EU le 6 odstotkov.
Poleg tega se Slovenci dokaj redno ukvarjamo s športno aktivnostjo – 41 odstotkov, povprečje Evropske unije pa je 32 odstotkov.
Za najbolj zaskrbljujoč podatek pa lahko izpostavimo že zgoraj omenjenih 45 odstotkov anketirancev EU, ki se nikoli ne ukvarjajo s športno aktivnostjo. Kritičen podatek lahko nedvomno povežemo z “krizo debelosti”, ki je več kot očitno zaobjela Evropo, pri tem pa Slovenija žal ne zaostaja za njo.
Več o tem si lahko preberete tudi na tej povezavi: Evropa na poti v epidemijo debelosti, ali pa smo že tam?
Športni narod z lokalnimi športnimi klubi
Eden od temeljev športne kulture so nedvomno tudi lokalni športni klubi. Kot navajajo na Ministrstvu, država za lokalne športne klube skrbi in jih podpira na več načinov. “Tista društva, ki izpolnjujejo pogoje za to, lahko pridobijo status društva v javnem interesu (tudi na področju športa), s čimer dobijo pravico do namenitve (donacije) sredstev na podlagi Zakona o dohodnini. Uvrstitev na seznam upravičencev pa je neposredno povezana s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.”
Investicija v šport ostaja visoka
Na področju javne športne infrastrukture pa je ministrstvo okrepilo vsakoletna sofinanciranja investicij občin v javno športno infrastrukturo.
“Od 2023 do 2025 smo sofinancirali 308 investicij v športno infrastrukturo v skupni vrednosti 68 milijonov evrov. Menimo namreč, da je primerna športna infrastruktura osnovni predpogoj za kvalitetno in varno izvajanje športnih programov.”
Na ministrstvu še zaključujejo, da “praviloma sofinanciramo tudi izvajalce letnega programa športa na državni ravni (predvsem delovanje reprezentanc). Na lokalni ravni delovanje športa sofinancirajo občine, ki avtonomno sprejemajo letne programe športa na lokalni ravni. Ministrstvo pa višino oziroma delež proračunskih sredstev, namenjenih športu, upošteva pri točkovanju na javnih razpisih za sofinanciranje investicij v javno športno infrastrukturo, na katere se prijavljajo občine.”
