Danes zjutraj je Slovenijo obšla novica o tem, da je poslanca SD Janija Prednika bivša partnerica ovadila zaradi psihičnega in fizičnega nasilja. Le nekaj ur zatem se je oglasil tudi sam in na svojem profilu na Facebooku delil izjavo za javnost v kateri je napovedal svoj odstop.
Njegov zapis objavljamo v celoti:
“Ko človek bere besede, ki ga prikazujejo kot pošast, ga to zareže globoko. V teh dneh sem doživel točno to. Boli me, ker vem, da to nisem jaz. Nikoli nisem bil nasilen – ne fizično, ne psihično. To preprosto ni moj značaj in ne moje življenje.
Življenje nas včasih postavi pred težke preizkušnje. Takšne, za katere si misliš, da jih nikoli ne boš doživel. Težko je, ko te obtožijo stvari, ki jih nisi storil. Težko je, ko si v nekaj stavkih razglašen za nekoga, ki ga tvoji najbližji sploh ne prepoznajo. In najtežje je, ko vidiš bolečino v očeh svoje družine, ker nosijo breme, ki ni njihovo.
V svojem osebnem življenju sem se znašel v odnosu, ki je prerasel v vir nenehnih konfliktov, pritiskov, poniževanj in obtožb. Dolgotrajna izčrpanost in občutek nemoči so me pripeljali do napačnih odzivov, ki jih obžalujem. Vem, da bi moral iz takšne zveze oditi veliko prej, namesto da sem vztrajal. Nikoli nisem imel fizičnega obračuna z nikomer, a priznam, da sem v stiski odreagiral narobe. To je zame grenka lekcija, ki jo sprejemam kot človek, ki se uči tudi iz lastnih napak.
Za mano so leta, ko sem poskušal biti predan politik in hkrati običajen človek, ki gradi odnose ter skrbi za bližnje. Delal sem napake, kot jih dela vsak, a nikoli takšnih, kakršne mi danes pripisujejo. Pravijo, da je resnico najtežje dokazovati, ko si enkrat obtožen. Vem, da bo pot dolga in boleča, a verjamem, da bo resnica prišla na dan – ne na družbenih omrežjih, ne v medijih, ampak tam, kjer je za to pravo mesto.
Kot politik vem, da imam dolžnost zaščititi institucijo, ki ji služim, in ljudi, ki so mi zaupali. Zato sem sprejel odločitev, da odstopim kot poslanec. Ne zato, ker bi bil kriv, ampak zato, ker politiki ne smemo postati ujetniki osebnih zgodb in medijskih obračunov. Politika mora ostati prostor idej, vizije in reševanja težav ljudi.
Težko je brati, da si nekaj, kar nisi. Še težje je gledati bližnje, kako nosijo breme, ki ni njihovo. Zato si želim miru. Zase, za svojo družino in za politiko, ki jo imam še vedno rad.
Socialni demokrati so vedno stali za ideje pravičnosti, enakosti in dostojanstva. To so vrednote, ki sem jih nosil v svojem delu in jim bom ostal zvest tudi kot človek.
Hvaležen sem vsem, ki mi stojite ob strani, pa tudi tistim, ki me sodite, saj od politikov pričakujete več. Prav imate – tudi sam od sebe pričakujem več. Verjamem, da se po vsakem padcu da vstati.”
