Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v danes objavljenem poročilu opozorila na hitro naraščajočo odpornost bakterij na antibiotike, kar postaja ena največjih groženj sodobni medicini. Po poročanju Reutersa je vsaka šesta bakterijska okužba leta 2023 kazala odpornost na antibiotike, kar pomeni, da tudi rutinsko zdravljenje vse pogosteje ne učinkuje več.
“Te ugotovitve so globoko zaskrbljujoče,” je ob predstavitvi poročila dejal Yvan J-F. Hutin, vodja oddelka za antimikrobsko odpornost pri WHO, in dodal, da je “odpornost na antibiotike v porastu, medtem pa nam zmanjkuje možnosti za zdravljenje, zaradi česar so lahko ogrožena življenja”. Po njegovih besedah se je v zadnjih petih letih odpornost bakterij povečala za približno 40 odstotkov, kar ogroža učinkovitost tudi najosnovnejših zdravil.
Antibiotiki izgubljajo moč
Bakterije naravno razvijajo odpornost proti zdravilom, a k temu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodatno prispeva pretirana uporaba antibiotikov v zdravstvu, veterini in prehrambni industriji. Posledice so vse bolj vidne, odporne bakterije namreč vsako leto neposredno povzročijo več kot milijon smrti, še več pa jih prispevajo posredno, saj onemogočajo učinkovito zdravljenje drugih bolezni.
WHO je v okviru globalnega testiranja tako preveril učinkovitost 22 antibiotikov, ki se uporabljajo pri zdravljenju okužb sečil, prebavil, krvnega obtoka in spolno prenosljivih bolezni, kot je gonoreja.
Med bakterijami, ki povzročajo največ skrbi, sta Escherichia coli in Klebsiella pneumoniae, ki lahko povzročita sepso, odpoved organov in smrt.
Po navedbah časnika The Guardian je 40 odstotkov okužb z E. coli in kar 55 odstotkov okužb z bakterijo K. pneumoniae že odpornih na cefalosporine tretje generacije (antibiotike, ki veljajo za prvo izbiro pri zdravljenju teh okužb).
Grožnja sodobni medicini
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da “/o/dpornost bakterij na antibiotike prehiteva zmožnosti sodobne medicine in ogroža javno zdravje.” Po poročanju Reutersa poročilo ugotavlja, da so najvišje stopnje odpornosti zabeležili v državah z manj razvitimi zdravstvenimi sistemi, predvsem v Jugovzhodni Aziji, Afriki in vzhodnem Sredozemlju, kjer odpornost na osnovna zdravila za zdravljenje okužb v krvi presega 70 odstotkov.
Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zaradi okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, vsako leto v državah EU/EEA umre več kot 35.000 ljudi. Če se trend ne bo obrnil, bi lahko po napovedih Health Data Research Institute do leta 2050 odpornost bakterij povzročila več kot 39 milijonov smrti po svetu.
Že leta 2019 je bilo neposredno z odpornostjo povezanih približno 1,27 milijona smrti, skupaj z drugimi zapleti pa skoraj pet milijonov.
Kot poroča The Lancet, se je sicer med letoma 2016 in 2023 svetovna poraba antibiotikov povečala za več kot 16 odstotkov, predvsem v državah v razvoju. Uporaba je najvišja v bolnišničnih okoljih in pri zdravljenju okužb dihal. Skoraj polovica vseh bakterijskih okužb na svetu je po ocenah raziskovalcev že delno odporna na vsaj eno skupino antibiotikov.
Slovenija: manj porabe, a novi izzivi
Tudi Slovenija se po poročanju ECDC pri trendu ne razlikuje bistveno od evropskega povprečja. Leta 2019 je bilo po ocenah 216 smrti neposredno povezanih z odpornostjo bakterij, skupno pa je bilo z njo posredno povezanih okoli 950 smrti.
Med epidemijo covida-19 je poraba antibiotikov v Sloveniji po navedbah raziskave, objavljene v Journal of Antimicrobial Chemotherapy, upadla za skoraj četrtino, kar je eden največjih upadov v EU. Po drugi strani pa so strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozorili na porast bakterije Klebsiella pneumoniae, odporne na več vrst antibiotikov, ki lahko povzroča resne okužbe krvi.
Pozitivno pa je, da se je po podatkih PubMed v zadnjih letih zmanjšala pojavnost bakterije MRSA (meticilin odporen Staphylococcus aureus), ki je bila v preteklosti pogosta predvsem v bolnišnicah. Slovenija je sprejela nacionalno strategijo “One Health” za obdobje 2019–2024, ki povezuje človeško zdravje, veterino in okolje, s ciljem zmanjšanja odpornosti bakterij in spodbujanja racionalne uporabe antibiotikov.
Kaj sledi?
Strokovnjaki WHO poudarjajo, da je boj proti odpornosti bakterij dolgoročen in zahteva globalno sodelovanje ter odgovorno rabo antibiotikov. Brez nujnih ukrepov bi se lahko človeštvo znašlo v obdobju, ko tudi navadna okužba mehurja ali ranica po operaciji ne bo več ozdravljiva, opozarja WHO.
