V zadnjih letih, natančneje v zadnjih dveh desetletjih, je po opažanjih mnogih prišlo do izrazitega povečanja števila delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Mnogi, predvsem starši, katerih stroški so zaradi tega večji, pa tudi učitelji, se ob tem sprašujejo, ali večji izbor gradiv res pozitivno vpliva na učne izide šolarjev.
Umik države
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so potrdili, da je bila »[…]Obveznost strokovnega potrjevanja delovnih zvezkov odpravljena z novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 2005.[…]« Z omenjenim zakonom je bilo učiteljem in šolam omogočeno, da sami določajo, katero gradivo bodo uporabljali in v kakšni količini.
Zgled za spremembo so bile članice Evropske unije, ki se ji je Slovenija pridružila leto prej. Med njimi so bile Velika Britanija, Švedska, Nizozemska in Italija. Nekatere države so vse pristojnosti glede izbire učnih gradiv prenesle na učitelje in izobraževalne ustanove. Slovenija pa se je kljub temu odločila ohraniti nadzor nad izbiro učbenikov kot osnovnega učnega gradiva.
Kaj pa kakovost?
Po uvedbi tako imenovanega prostega trga na področju učnih gradiv in delovnih zvezkov se pojavlja ključno vprašanje: ali se je zvišala tudi njihova kakovost? Na ministrstvu so zagotovili, da stanje v šolstvu redno spremljajo.
»[…] Na problematiko poenostavljenih nalog in njihovega vpliva na upad bralne pismenosti smo pozorni,« so zapisali. »Na to opozarjajo tudi podatki različnih raziskav. V okviru celovite kurikularne prenove potekata dva pomembna premisleka. Prvi se nanaša na kakovost delovnih zvezkov in vključuje razmislek o smiselnosti ponovne uvedbe strokovnega potrjevanja, ob upoštevanju organizacijskih, kadrovskih in finančnih vidikov. Drugi se nanaša na splošno vlogo in potrebnost delovnih zvezkov, predvsem v zgodnjem obdobju opismenjevanja. V kontekstu prizadevanj za izboljšanje bralne pismenosti poteka razmislek o zmanjšani uporabi delovnih zvezkov in spodbujanju drugih, učinkovitejših oblik dela z besedilom.[…]«
Učbeniški skladi
Na ministrstvu so poudarili, da z učbeniškimi skladi skrbijo za večjo enakopravnost staršev in otrok. Učenci in dijaki si lahko v njih izposojajo učna gradiva. Ta so občasno brezplačna, šole pa včasih poberejo manjši prispevek za ohranjanje učbeniškega fonda. Ta prispevek je praviloma precej nižji od stroška nakupa lastnih učbenikov.
Kaj o prosti izbiri delovnih zvezkov menijo učitelji?
Da bi razumeli stanje v slovenskem šolstvu iz prve roke, smo se pogovorili s profesorico angleščine, ki v šolstvu deluje že 33 let. Poučevala je tako na osnovnih kot srednjih šolah.
V svojem pogledu na večje pristojnosti učiteljev pri izbiri učnih gradiv je zapisala:
»V učbenikih je zapisana teorija, v delovnih zvezkih pa so vaje za ponavljanje in utrjevanje. Teh dveh gradiv ne gre primerjati. Verjetno je odvisno od predmeta, koliko česa učitelj potrebuje.
Dejstvo je, da danes učenci manj pišejo z roko in več tipkajo.
Posledica tega je slabša grafomotorika in vedno težje berljivi zapisi. S tega vidika zelo podpiram uporabo delovnih zvezkov, saj se fotokopije hitro izgubijo. Ne vem pa, ali se njihova uporaba res povečuje. Pri mojem predmetu se v vseh letih poučevanja ni.«
Na vprašanje, ali obstajajo kakšna priporočila glede uporabe delovnih zvezkov, je dodala:
»Če obstajajo, z njimi nisem seznanjena. Lahko pa zagotovim, da se v našem aktivu o gradivih vedno pogovorimo. Ko jih menjamo, pregledamo vsa potrjena gradiva in skupaj sprejmemo odločitev. Cena pri tem ne igra pomembne vloge, saj med gradivi različnih založnikov ni opazne razlike. Bolj kot število knjig nas zanimata vsebina in pristop.«
