Slovenci imamo poseben talent, v enem stavku znamo povedati vse in nič hkrati. Če si odraščal tukaj, boš te stavke razumel brez razlage. Če ne pa z malo razlage.
1. “Bomo videli.” “Načeloma bi lahko.” “Okvirno ja.”
Največkrat pomeni ne, verjetno ne ali pa, do takrat bom pozabil/a na to.
2. “Saj ni treba nič nosit.”
Prinesi vsaj pecivo in sok.
3. “Kar pojej še malo.”
To ni predlog. To je ukaz.
4. “Ne bomo dolgo.” “Samo na hitro se ustavimo.” “Samo po jajca skočim”
Laž stoletja. Bo dolgo, ne bo na hitro in vsekakor ne bodo samo jajca.
5. “Kaj bodo pa ljudje rekli?”
Nacionalni šport: skrb za mnenje sosedov.
6. “Gremo samo na eno rundo”.
Tri runde kasneje še vedno sediš tam.
7. “Sej zdaj se res splača, ko je poceni”
Ni poceni. Je drago. Samo ponavadi je dražje.
8. “Mal prepiha je.”
Zapri okno TAKOJ.
9. “Pokličem te.” “Ti pišem za kavo.” “Nujno se morava dobit”
Morda. Nekoč, enkrat. Morda nikoli.
10. “Daj obuj copate, da se ne prehladiš”
Slovenska tradicija, tudi ko prideš na obisk.
11. “A si lačen?”
V resnici nobenega ne zanima. Hrana je že na mizi.
12. “Bo že nekako.”
V resnici noben ne ve, če bo res. Tiha panika.
13. “Mi smo skromni.”
Nismo, samo ne povemo na glas.
14. “Pa ni problema.”
Problem definitivno je ampak to je pogovor za takrat ko odideš.
Če si se ob tem vsaj trikrat nasmehnil in enkrat zaslišal glas svoje babice ali strica, si uradno domačin.
