Srbska vojska in zveza Nato sta v torek na jugu Srbije začeli prvo skupno vojaško vajo v zgodovini. Dvotedenska vaja, ki bo potekala do 23. maja, je pomemben korak v sodelovanju med državo, ki jo je zavezništvo leta 1999 bombardiralo, in samo zvezo Nato.
Na vaji, ki poteka v bazi Jug in na poligonu Borovac pri Bujanovcu, sodeluje okoli 600 pripadnikov srbske vojske ter oboroženih sil Italije, Romunije in Turčije, je sporočilo srbsko ministrstvo za obrambo. Kot opazovalci in načrtovalci pa so prisotni tudi predstavniki Združenega kraljestva, Nemčije, ZDA, Francije in Črne gore.
Urjenje za mirovne operacije
Vojaki bodo med dvotedenskimi dejavnostmi na terenu urili taktike, tehnike in postopke, ki se uporabljajo v operacijah v podporo miru, med drugim varovanje baze, delo na kontrolnih točkah, nadzor množičnih zbiranj in bojevanje v urbanem okolju.
Vaja je nadaljevanje sodelovanja Srbije in Nata v okviru programa Partnerstvo za mir, ki mu Srbija pripada od leta 2006.
“To sodelovanje je namenjeno ohranjanju miru in stabilnosti v regiji, izboljšanju operativnih zmogljivosti oboroženih sil ter krepitvi zaupanja in medsebojnega razumevanja,” so navedli na srbskem ministrstvu za obrambo.
Srbija, vojaško nevtralna, a s stiki z vsemi stranmi
Srbija je ena redkih balkanskih držav, ki ni članica Nata (poleg Bosne in Hercegovine ter Kosova). Vztraja pri vojaški nevtralnosti, a hkrati ves čas niha med Zahodom, Kitajsko in Rusijo.
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 je Srbija uvedla moratorij na vojaške vaje s tujimi partnerji, a ga je kasneje deloma omilila.
Skupnih vojaških vaj z Rusijo od takrat ni imela, je pa leta 2023 in 2024 izvedla vajo Platinasti volk z oboroženimi silami ZDA. Lani je izvedla tudi skupno vojaško vajo s Kitajsko Varuhi miru, s čimer je postala prva kandidatka za članstvo v EU s tovrstnim sodelovanjem s Pekingom, kar je sprožilo kritike Bruslja.
Od bombardaža 1999 do skupnih vaj 2026
Današnja vaja je simbolična predvsem zaradi zgodovinskega konteksta. Leta 1999 je Nato bombardiral takratno Zvezno republiko Jugoslavijo (katere del je bila tudi Srbija) v 78-dnevni kampanji, s katero je želel zaustaviti nasilje srbskih sil nad kosovskimi Albanci.
Zdaj, 27 let pozneje, srbski in natovi vojaki skupaj urijo postopke za mirovne operacije.
Analitiki ocenjujejo, da je vaja znak nadaljnjega približevanja Srbije Zahodu, kljub tradicionalnim vezi z Rusijo in Kitajsko. Hkrati pa Beograd vztraja, da to ne pomeni spremembe uradne politike vojaške nevtralnosti.
Vprašanje, ki ostaja, pa je: ali je to začetek dolgega procesa približevanja Natu, ali le pragmatično sodelovanje, ki Srbiji omogoča izboljšanje lastnih vojaških zmogljivosti, ne da bi se dokončno opredelila?
