Z začetkom počitnic se številni Slovenci odpravljajo v tujino, tudi v države, kjer se spopadajo z afriško prašičjo kugo (APK). Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) zato poziva k previdnosti; predvsem k temu, naj potniki iz tujine ne prinašajo izdelkov iz prašičjega mesa, saj lahko s tem nevede vnesejo virus v Slovenijo in ogrozijo domačo prašičerejo.
Nevidna nevarnost v mesnih izdelkih
Afriška prašičja kuga je smrtonosna virusna bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče. Za bolezen ne obstaja cepivo, ni pa nevarna za ljudi in druge živalske vrste. Posledice okužbe so zato predvsem gospodarske; ob izbruhu je namreč potrebno pobiti vse živali v okuženih rejah, izgube pa nastajajo tudi zaradi omejitev trgovanja in izvoza, pojasnjujejo pri UVHVVR.
Bolezen je razširjena v številnih državah Evropske unije, med drugim v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem, pa tudi v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni gori, torej destinacijah, kamor pogosto potujejo Slovenci. Slovenija okužbe do zdaj še ni zabeležila.
Virus APK je prav tako izjemno odporen. Preživi tako v svežem kot v prekajenem mesu, pa tudi v izdelkih, kot so pršut, klobase in domače koline.
Če ti izdelki končajo v prehrani prašičev, denimo kot ostanki hrane, odvrženi v naravo ali uporabljeni za krmljenje, predstavljajo velik vir okužbe.
Največja grožnja: človekovo nepremišljeno ravnanje
Epidemiologi ugotavljajo, da bolezen na dolge razdalje najpogosteje prinese prav človek. V tujini so okužbe na Češkem, Švedskem in v Belgiji povezali z odvrženimi ostanki hrane iz okuženega svinjskega mesa. Te so našli divji ali domači prašiči in se okužili.
UVHVVR zato poziva potnike, naj v države, kjer je prisotna APK, ne nosijo in ne prinašajo mesa ter mesnih izdelkov iz domače proizvodnje. Izdelki kupljeni v trgovinah sicer predstavljajo nizko tveganje, medtem ko je meso iz zasebnih domačih klavnic, s tržnic ali sejmov lahko zelo tvegano.
Pravilno odlaganje ostankov hrane rešuje življenja živali
Ostanke mesa in izdelkov iz prašičjega mesa je treba vedno odvreči v zabojnike za mešane odpadke in nikoli v naravo. Če zabojnikov ni na voljo, je treba ostanke odnesti s seboj. Le tako se prepreči, da bi do njih dostopali divji ali domači prašiči.
UVHVVR hkrati ponovno poziva tudi rejce in lovce k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. Ob sumu na bolezen morajo rejci nemudoma obvestiti veterinarja. Če kdo v naravi najde poginulega divjega prašiča, naj pokliče številko 112. Z odgovornim ravnanjem lahko tako preprečimo prihod ene najbolj uničujočih živalskih bolezni v Slovenijo.
