Fitnesi na prostem so v zadnjih letih postali stalnica slovenskih parkov in rekreacijskih površin. Od Ljubljane do manjših podeželskih občin ljudje vse pogosteje izkoriščajo brezplačne vadbene naprave, ki omogočajo gibanje na svežem zraku – brez članarine in zaprtih prostorov.
Pozitivni rezultati
Takšne “telovadnice pod nebom” so postale prostor srečevanja vseh generacij, od mladih športnikov do upokojencev, ki vadijo za zdravje in dobro počutje.
Vitja Sikošek, strokovnjak za fitnes, je poudaril pomen fitnesov na prostem. “Raziskave potrjujejo, da nov sistem fitnesa na prostem za odrasle zagotavlja vrsto pozitivnih rezultatov. Mednje sodi tudi vključevanje večjega števila udeležencev v fizično aktivnost, ki se stopnjuje glede na intenzivnost samega treninga. Skupaj lahko učinkovito pripomoremo k spodbujanju vedno večjega števila fitnesov na prostem in na tak način pozitivno pripomoremo k izboljšanju zdravja širše populacije, obenem pa pomagamo zmanjšati število težav povezanih z vsakodnevnim več-urnim sedenjem. Prav tako pa se izognemo zaprtemu prostoru, kjer se nahaja večina današnjih fitnesov.”
Gibanje brez članarine
Z Mitjo Jamnikom, ki vodi Bitifit, pa smo se pogovarjali o pomembnosti in dostopnosti naprav na prostem. Bitifit skrbi za postavitev t.i. fitnesov na prostem po celotni Sloveniji.
“Prednosti vadbe na prostem vidimo v več vidikih. Dostopnost in brezplačnost sta zagotovo med pomembnejšimi, saj so naprave dostopne vsem – brez članarin, urnikov ali omejitev. Druga stvar je svež zrak in naravna svetloba. Vadba v naravi namreč dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje in spodbuja motivacijo.”

“Zaradi raznolikosti naprav telo dela bolj celovito kot v klasičnem fitnesu, kar vodi do večje aktivacije stabilizacijskih mišic. Ne moremo pa pozabiti niti na družabnih vidik – ljudje se med vadbo pogosto zadržujejo v skupinah, kar povečuje občutek skupnosti in rednost vadbe.” Prednost fitnesov v naravi pa je tudi to, da so primerni za začetnike. “Večina naprav je zasnovanih tako, da omogočajo osnovne, varne gibe brez večjega tveganja za poškodbe.”
Kdo naprave najpogosteje uporablja?
“V splošnem opažamo tri izrazite skupine. To so starejši, ki jim ustrezajo enostavne, nizkointenzivne naprave (npr. naprave za razgibavanje, ravnotežje in mobilnost). Rekreativci srednjih let, ki kombinirajo tek ali hojo z uporabo naprav za moč. Mladi, predvsem v urbanih okoljih, kjer so priljubljene t. i. street workout postaje, namenjene lastni teži in zahtevnejšim vajam”, navaja Mitja Jamnik.
V zadnjih letih je opazen porast družin z otroki, ki uporabljajo parke kot kombinacijo igrala + fitnes na prostem.
Prihodnost fitnesov na prostem v Sloveniji
Mitja Jamnik poudarja, da je prihodnost zelo obetavna – “Predvsem zato, ker so občine v zadnjih letih prepoznale, da z razmeroma majhnimi investicijami dobijo zelo visoko javno korist. Da bi fitnesi na prostem postali še bolj uporabljani, bi bilo smiselno postaviti naprave tja, kjer se ljudje pogosto zadržujejo – ob sprehajalnih poteh, igriščih, ob šolah in športnih objektih.”
Kot nadaljuje, “koristno bi bilo tudi dodati informativne table ali QR kode z vajami, da uporabniki vedo, kako pravilno izvajati posamezne gibe. Boljša osvetlitev in zaščita pred vremenskimi pogoji (delna streha, guma pod napravo) pa bi omogočili uporabo tudi v večernih urah in pozimi.”

Pravilno ogrevanje je ključ uspešne vadbe
Mitja Jamnik poudarja, da je ogrevanje pred vadbo zelo priporočeno. Ni potrebno, da vam ogrevanje vzame veliko časa – dovolj je že pet do deset minut. “Pomemben je pravilni položaj telesa, izogibajte pa se sunkovitim, nevodljivim gibom – še posebej pri napravah, ki delujejo na vzvode. Priporoča se tudi primerna obutev, da se zmanjša tveganje za zdrs ali zvine, vadbo pa zaključite z raztezanjem.”
Orodje za javno zdravje
Fitnesi na prostem niso zgolj infrastruktura – so orodje za javno zdravje, ki lahko pomembno zmanjšajo sedeče vedenje, spodbudijo medgeneracijsko druženje ter približajo vadbo ljudem, ki sicer nikoli ne bi prestopili praga klasičnega fitnesa.
Ključ je v tem, da jih prepoznamo kot del širše strategije aktivnega življenjskega sloga, ne le kot “dodatno opremo” v parku.













