Na današnji dan – 62 let nazaj – je bil izveden atentat na 35. predsednika ZDA, Johna F. Kennedyja. Njegova smrt je še vedno zavita v tančico skrivnosti, zato številni strokovnjaki špekulirajo o resničnih razlogih za likvidacijo priljubljenega predsednika. Oboje predstavlja v svetu, polnem lažnih novic, idealno gorivo za širjenje teorij zarote – od bolj premišljenih do popolnoma neutemeljenih. Danes vam bomo predstavili nekaj najpogostejših.
Kaj vemo, da se je zgodilo?
Zgodovinsko nedvoumno dejstvo je, da je bil Kennedy žrtev atentata 22. novembra 1963 v Dallasu v ameriški zvezni državi Teksas. Spremljala ga je njegova žena Jacqueline Kennedy, tedanja prva dama ZDA. Med vožnjo v predsedniški koloni je bil zadet s streli, ki naj bi jih po uradni različici zgodbe izstrelil Lee Harvey Oswald, nekdanji marinec, ki je simpatiziral z marksizmom in je med letoma 1959 in 1962 dejansko živel v Sovjetski zvezi.
Kennedy je bil uradno razglašen za mrtvega ob 13.00 tistega dne. Kasneje oblikovana Warrenova komisija (Warren Commission), ki je preiskovala atentat, je leta 1964 zaključila, da je bil Oswald edini strelec in edini storilec atentata.
Jack Ruby, ki je Oswalda ubil dva dni po atentatu, je bil obravnavan kot posameznik, ki je preprečil Oswaldov sodni proces, ne pa kot možni organizator atentata. Oba sta umrla, preden bi lahko potekali sodni postopki.
Teorije zarote
Že kmalu po objavi uradnih ugotovitev so se pojavila dela, ki so zaključke Warrenove komisije obravnavala kritično. Med najbolj znanimi sta Rush to Judgment (1966) avtorja Marka Lanea in Inquest: The Warren Commission and the Establishment of Truth (1966) avtorja Edwarda J. Epsteina.
Odgovor Kube?
Kuba je eden najpogostejših motivov med teoretiki zarot. Razlog je v domnevnih ameriških poskusih destabilizacije Castrojevega režima in načrtih za atentat na Fidela Castra. Castro je obtožbe o kubanski vpletenosti zanikal, saj bi takšno dejanje predstavljalo izjemno tveganje za režim – ZDA bi lahko izvedle ostro povračilno akcijo.
Podporniki te teorije se pogosto sklicujejo na Oswaldov obisk Ciudad de Méxica septembra 1963, kjer naj bi poskušal stopiti v stik s sovjetskim in kubanskim veleposlaništvom.
Druga teorija, povezana s Kubo, pa domneva, da atentata niso naročili komunisti, temveč protikastristični emigranti na Floridi, domnevno ob sodelovanju frakcij znotraj CIE. Razlog naj bi bil Kennedyev po njihovem mnenju premehak odnos do Kube po neuspehu invazije v Prašičjem zalivu. Pri tem je treba poudariti, da je bila invazija načrtovana že pod Dwightom D. Eisenhowerjem, Kennedy pa je kot novi predsednik odobril le omejeno vojaško podporo, zaradi česar akcija ni uspela.
Ali za atentatom stoji CIA?
Še ena izmed teorij zarote znova usmerja pozornost na delovanje CIE (Centralne obveščevalne agencije). Po tej razlagi naj bi bili za atentatom odgovorni posamezniki znotraj protikomunističnih struktur agencije, ki naj bi si želeli bolj agresivne politike do Castrove Kube.
Med najbolj kontroverznimi pa je teorija, da naj bi atentat naročil celo Kennedyjev podpredsednik Lyndon B. Johnson – iz ambicije, da bi postal predsednik. V skladu z ameriškim političnim sistemom podpredsednik res avtomatično prevzame položaj v primeru smrti predsednika. Pristaši te teorije trdijo, da je Johnson vplival na sestavo Warrenove komisije.
Zgodovinski dokazi te teorije ne podpirajo, vendar ostaja med najbolj razširjenimi znotraj ameriške popkulture.
