Slovenija, tako kot večina Evrope, že leta beleži nizko rodnost. Politiki opozarjajo na demografsko krizo, ekonomisti pa svarijo pred staranjem prebivalstva. Na družbenih omrežjih pa se vedno znova pojavlja ista razprava: zakaj mladi nočejo več otrok?
Odgovor, ki ga pogosto slišimo, je preprost. Mladi naj bi bili sebični in preveč osredotočeni nase ter na udobje, potovanja in osebno svobodo.
Toda kaj če problem ni v mladih?
Kaj če živimo v družbi, kjer odločitev za otroka ni več samoumevna, temveč postaja vse večje tveganje?
Otroci so postali finančni projekt
Pred nekaj desetletji je bila vzgoja otrok pogosto zahtevna, vendar predvidljiva. Danes je za mnoge mlade že misel na samostojno življenje vir stresa.
Cene stanovanj rastejo hitreje od plač. Najemnine v večjih mestih dosegajo rekordne zneske. Veliko mladih dela prek pogodb za določen čas ali v drugih oblikah negotove zaposlitve.
Mnogi mladi pari se znajdejo v položaju, kjer oba delata in imata tudi prihodke, pa vendar nimata stanovanja ali občutka finančne varnosti, kjer bi lahko načrtovala deset let vnaprej.
V takšnih razmerah postane odločitev za otroka veliko težja.
Generacija, ki nikoli ne pride na vrsto
Mnogi mladi danes živijo v občutku nenehnega odlašanja, najprej fakulteta, potem prva zaposlitev, potem iskanje boljše zaposlitve, potem varčevanje za stanovanje, potem morda kredit in šele potem morda otroci.
Težava je v tem, da se ta “potem” pogosto nikoli ne zgodi.
Cilji, ki so bili nekoč dosegljivi v dvajsetih letih, se danes premikajo proti tridesetim ali celo štiridesetim.
Generacija, ki čaka na pravi trenutek, pogosto ugotovi, da ga ni.
Strah pred prihodnostjo
Ko starejše generacije govorijo o otrocih, pogosto izhajajo iz predpostavke, da bo prihodnost boljša od sedanjosti.
Toda številni mladi tega občutka nimajo več. Odraščali so ob gospodarskih krizah, pandemiji, vojnah, inflaciji in opozorilih o podnebnih spremembah.
Ne glede na to, ali so ti strahovi upravičeni ali ne, vplivajo na način razmišljanja.
Nekateri se odkrito sprašujejo, kakšen svet čaka njihove otroke.
Drugi niso prepričani, ali bodo sami čez deset let živeli bolje kot danes.
Življenjski slog se je spremenil
Obstaja še en razlog, o katerem se pogosto govori manj.
Sodobna družba ponuja več življenjskih možnosti kot kadarkoli prej. Nekoč je bila družina skoraj neizogiben del odraslosti, danes pa ni več tako.
Ljudje lahko potujejo, gradijo kariero, živijo sami, menjajo države, razvijajo hobije in ustvarjajo življenje, ki ne vključuje nujno starševstva.
To ne pomeni, da sovražijo otroke, ampak le, da imajo več možnosti izbire.
So mladi res sebični?
Kaj če mladi niso manj odgovorni, ampak bolj previdni?
Kaj če ne odlašajo z otroki zato, ker jim ni mar, ampak zato, ker se zavedajo odgovornosti, ki jo ta odločitev prinaša?
Če nekdo meni, da nima primernega doma, stabilnega prihodka ali dovolj časa za vzgojo otroka, je to lahko znak neodgovornosti.
Lahko pa je tudi znak odgovornosti.
Generacija brez otrok ali družba brez prihodnosti?
Ko razpravljamo o rodnosti, pogosto iščemo krivca.
Krivimo mlade, ekonomijo, družbena omrežja in spremembe vrednot.
Odločitev za otroka je vedno osebna, hkrati pa nikoli ne nastane v praznem prostoru.
Nastane v svetu stanovanjskih cen, negotovih zaposlitev, družbenih pričakovanj in predstav o prihodnosti.
Zato današnja nizka rodnost govori predvsem o tem, kakšno prihodnost vidijo pred seboj.
