Nedeljski referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, na katerem je 53,43 odstotka volivcev zavrnilo uzakonitev pravice do samostojnega končanja življenja ob hudi bolezni, je sprožil val odzivov v politiki, stroki in med pobudniki zakona. Volilna udeležba je bila skoraj 41-odstotna, nasprotniki pa so dosegli tudi zavrnitveni kvorum.
Zunajparlamentarne stranke govorijo o izgubi zaupanja in zahtevajo odstop vlade
V stranki Prerod menijo, da je referendum razkril globoke razpoke v družbi in politiki. Po njihovem je izid “razgalil pomanjkanje zaupanja in dialoga, za kar odgovornost nosi predvsem vlada”. Ob tem opozarjajo, da je zakon o tako občutljivi temi potreboval bistveno boljšo strokovno podlago. “Ta pravica mora temeljiti na strokovno podprti, premišljeni in varni zakonodaji, ki ne dopušča zlorab ali pritiskov,” so zapisali.
V stranki Karla Erjavca Zaupanje pa rezultat razumejo kot neposredno nezaupnico vladi. Po njihovem mnenju volivci niso glasovali o zakonu, temveč o delovanju oblasti: “Če vlada tega ni sposobna, potem ima dolžnost odstopiti in omogočiti, da Slovenijo vodi politika, ki razume trenutek svetovne in evropske negotovosti ter zna ravnati trezno, strokovno in strateško.”
K odstopu pozivajo tudi v stranki Glas upokojencev. “Tako izrazit razkorak med državljani in predlagatelji zakona pomeni jasen signal izgube zaupanja v nosilce oblasti,” opozarjajo. Pričakujejo tudi odziv predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je zakon javno podpirala.
Zdravniška zbornica: družba je razdeljena, zdravniki pa ne želijo sodelovati v postopkih
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović vidi izid referenduma kot potrditev, da je družba o tem vprašanju močno razdeljena. Zbornica je pripravljena na dialog ob morebitnem novem poskusu zakonodaje, a obenem Beović poudarja, da zdravniki nasprotujejo vpletenosti v postopke končanja življenja.
“Zakon je govoril o kroničnih bolnikih, o postopkih, ki bi obremenjevali tako zdravnike kot družine, tako da pravzaprav ni izpolnil želje, izražene na posvetovalnem referendumu,” meni Beovićeva. Po njenem mnenju to ni bil zakon za terminalno bolne.
Kot dodaja, je imel predlog sicer “kar veliko varovalk”, a te ne odpravijo tveganj, ki so jih pokazale izkušnje iz drugih držav. Posebej poudarja načelno stališče stroke: “Zdravniki se pravzaprav 2500 let ukvarjamo s tem vprašanjem. Hipokrat ne bi tega zapisal v svojo izjavo, če že takrat ne bi bilo političnih teženj po tem, da bi se življenje lahko končalo prej tudi na tak, umeten način.”
Beovićeva ob tem opozarja, da bi morala Slovenija najprej urediti in financirati vrhunsko paliativno oskrbo ter izboljšati razumevanje smrti: “Vidi se, da je zlasti pri mlajših v zagovarjanju zakona skrit strah pred smrtjo. Če bi bila smrt bolj del življenja, bi bilo to verjetno drugače.”
Pobudniki zakona: “Šlo je za zelo majhno razliko, poskusili bomo znova”
Eden od pobudnikov uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski je prepričan, da ozka razlika kaže na to, da bi bil zakon potrjen, “če bi se referendumskega glasovanja udeležili vsi, ki so v anketah javnega mnenja navajali, da podpirajo zakon”. Referendumska zakonodaja zdaj eno leto preprečuje nov poskus, a pobudniki se ne nameravajo ustaviti.
“Zakon imamo, lahko ga še izboljšamo. In ko bo prva dobra priložnost za vložitev zakona, bomo to naredili,” napoveduje Pleterski. Pri tem ne pričakuje, da bo mogoče odpraviti zadržke dela zdravniške stroke. Opozarja, da je “del zdravnikov, ki je proti v vsakem primeru”, obenem pa lahko nasprotujoči mnenjski voditelji vplivajo na kolege zaradi stanovskih pravil in kariernih omejitev.
Po njegovih besedah paliativna oskrba in pomoč pri končanju življenja nista zamenljivi, temveč dopolnjujoči možnosti. “Tisti, ki ugovarjajo zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ponujajo kot zamenjavo paliativno oskrbo. Ta nikoli ne more biti popolna zamenjava,” pravi.
Preberite tudi: To je uradna izjava premierja Roberta Goloba po padcu zakona na referendumu
