V Sloveniji vsako leto študij zaključi več tisoč ljudi, diploma pa še vedno velja za pomemben korak na poti do zaposlitve. A vse pogosteje se pojavlja vprašanje, kaj se zgodi po tem. Koliko teh diplomantov dejansko najde delo na področju, za katerega so se izobraževali, in koliko jih svojo pot nadaljuje drugje.
Občine z največ diplomanti
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je terciarno izobraževanje v letu 2024 zaključilo 17.704 diplomantov, kar pomeni približno 8 diplomantov na 1.000 prebivalcev. Slovenija tako še vedno ohranja razmeroma stabilno raven visoko izobraženih ljudi. Pri tem izstopajo nekatere manjše občine, kot so Žiri in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, kjer beležijo kar 13 diplomantov na 1.000 prebivalcev, nekoliko nad povprečjem pa so tudi občine Straža, Vodice, Solčava in Mislinja.
Dostop do terciarnega izobraževanja razmeroma enakomeren
Na ravni regij večjih razlik ni, saj je slika precej izenačena. Nekatere regije, med njimi obalno-kraška, pomurska, zasavska in podravska, imajo okoli 7 diplomantov na 1.000 prebivalcev, druge pa okoli 8. To kaže, da dostop do terciarnega izobraževanja ostaja razmeroma enakomeren po državi.
Posledica manjših generacij
A ob teh številkah se skriva manj opazen trend. Število študentov se že več kot desetletje postopno zmanjšuje. V študijskem letu 2024/25 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 82.388 študentov, kar je približno 4 odstotke manj kot pred desetimi leti, ko jih je bilo več kot 85.000. Gre predvsem za posledico manjših generacij, ki vstopajo v izobraževalni sistem.
Precejšnje razlike med občinami
V povprečju je bilo v letu 2024 v Sloveniji 39 študentov na 1.000 prebivalcev, pri čemer so razlike med občinami precejšnje. Največ študentov na prebivalca beležijo v občinah, kot so Log – Dragomer, Dobrova – Polhov Gradec in Vodice, medtem ko jih je najmanj v manjših in bolj oddaljenih občinah, kot so Hodoš, Kuzma in Osilnica. Podobne razlike se kažejo tudi med regijami, kjer izstopata osrednjeslovenska in goriška, medtem ko sta obalno-kraška in pomurska regija na dnu.
Diploma ni več zagotovilo za delo v stroki
Kljub temu pa več diplomantov še ne pomeni nujno tudi več zaposlitev v stroki. Podatki in opozorila institucij kažejo, da prihaja do vse večjega neskladja med izobrazbo in potrebami trga dela. Delodajalci pogosto iščejo specifične profile, ki jih primanjkuje, medtem ko diplomanti na nekaterih področjih težje najdejo zaposlitev.
To pomeni, da diploma sama po sebi ni več zagotovilo za delo v stroki. Mnogi diplomanti sprejemajo delo izven svojega področja, bodisi zaradi pomanjkanja priložnosti bodisi zaradi potrebe po stabilnem dohodku. Tako se vse pogosteje briše meja med izobrazbo in dejansko kariero.
Potrebe gospodarstva
Na to vpliva tudi hitrost sprememb na trgu dela. Delovna mesta se spreminjajo, nove veščine postajajo pomembnejše, izobraževalni sistem pa tem spremembam pogosto ne sledi dovolj hitro. V ustanovah na terciarni ravni izobraževanja je bilo sicer zaposlenih več kot 6.200 strokovnih delavcev, a vprašanje ostaja, kako učinkovito sistem odgovarja na potrebe gospodarstva.
Slovenija se tako znajde v zanimivem položaju. Po eni strani še vedno izobražuje veliko število diplomantov, po drugi strani pa se število študentov zmanjšuje, povezava med izobrazbo in zaposlitvijo pa postaja vse manj samoumevna. Diploma tako ostaja pomemben korak, a ne več zagotovilo. Ključno vprašanje pa ostaja, ali se bo sistem temu pravočasno prilagodil ali pa bodo morali posamezniki svojo pot še naprej iskati mimo njega.
