Duševne stiske mladih v Sloveniji niso več obrobna tema, ampak postajajo del vsakdana. To potrjujejo tako izkušnje mladinskih organizacij kot tudi podatki stroke. A kljub večji vidnosti problema ostaja občutek, da sistem na to realnost še vedno reagira prepočasi.
Razumevanje problema
Čeprav večina otrok in mladostnikov nima diagnosticiranih duševnih motenj, to še ne pomeni, da so tudi duševno zdravi. Kot ugotavlja publikacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje, “večina otrok in mladostnikov sicer nima znakov duševnih motenj, vendar to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja.” Razlika med odsotnostjo bolezni in dejanskim dobrim počutjem je tako ena ključnih točk razumevanja problema.
Duševno zdravje namreč ni statično stanje, temveč proces. Strokovnjaki ga razumejo kot kontinuum, od pozitivnega duševnega zdravja do resnih motenj, pri čemer se posameznik glede na življenjske okoliščine lahko premika v obe smeri. Prav to pomeni, da lahko tudi navidezno zdravi mladi hitro zdrsnejo v stisko, če se znajdejo v neugodnih pogojih.
Najpogostejše težave povezane s stresom, aksioznostjo in depresijo
Podatki kažejo, da se to dogaja vse pogosteje. Med letoma 2008 in 2015 se je število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 71 odstotkov. Hkrati se je povečala tudi poraba zdravil, pri mladostnikih med 15. in 19. letom celo za 73 odstotkov. Najpogostejše težave so povezane s stresom, anksioznostjo in depresijo.
Nestabilne razmere
Eden od razlogov za takšen porast je širše družbeno okolje. Mladi danes odraščajo v času negotovosti, ki jo zaznamujejo prehodi. To so predvsem izobraževanje, zaposlitev in osamosvajanje. Mladinski svet Slovenije opozarja, da so ti procesi vse bolj nepredvidljivi, saj mladi pogosto vstopajo na trg dela prek prekarnih oblik zaposlitve, z nizkimi in nestabilnimi prihodki. Takšne razmere otežujejo načrtovanje prihodnosti in povečujejo občutek negotovosti.
Kaj še vpliva na duševno zdravje mladih?
Pomembno vlogo igrajo tudi socialne razlike. Mladi iz bolj stabilnih okolij imajo več možnosti za podporo, medtem ko so drugi bistveno bolj izpostavljeni stresu. Kot poudarja omenjena publikacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje, prav neenakosti v družbi sodijo med pomembne dejavnike, ki vplivajo na duševno zdravje mladih .
Na stanje je dodatno vplivala epidemija covida-19. Izguba socialnih stikov, zaprtje šol in omejen dostop do podpornih okolij so pri mnogih mladih povzročili poglabljanje stisk. Organizacije, ki delajo z mladimi, ugotavljajo, da so se težave v tem obdobju izrazito povečale.
Pomanjkanje ustrezne podpore
Kljub temu sistem pomoči pogosto ne dohaja potreb. Ena ključnih težav so seveda dolge čakalne dobe. Mladi lahko na prvo obravnavo čakajo tudi več kot leto dni, kar pomeni, da v tem času ostajajo brez ustrezne podpore. Ob tem je dostop do pomoči precej neenakomeren. Tako nekatere regije sploh nimajo ustreznih storitev na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov.
Dodatno oviro predstavlja tudi stigma. Čeprav se o duševnem zdravju govori več kot v preteklosti, predsodki še vedno odvračajo mlade od iskanja pomoči. Kot opozarja Mladinski svet Slovenije, prav stigma in napačne predstave pogosto vodijo v to, da mladi pomoč poiščejo prepozno.
Pravočasno ukrepanje
Pomembno vlogo pri zapolnjevanju vrzeli imajo mladinske in nevladne organizacije, ki mladim nudijo varen prostor za pogovor in podporo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na pomen zgodnjega ukrepanja. Duševno zdravje v mladosti namreč močno vpliva na življenje v odraslosti, saj se polovica vseh duševnih motenj se pojavi do 14. leta starosti.
Čeprav se zavedanje o problemu povečuje, ostaja ključno vprašanje, ali bodo ukrepi sledili dejanskemu obsegu stisk. Mladi namreč ne potrebujejo le razumevanja, temveč predvsem dostopno in pravočasno pomoč.
