Odhod mladih v tujino je tema, o kateri se v Sloveniji veliko govori, pogosto tudi precej čustveno. Za nekatere je to logičen korak v iskanju boljših priložnosti, za druge pa znak, da doma nekaj ne deluje tako, kot bi moralo. V zadnjih letih pa postaja jasno predvsem to, da takšne odločitve niso več redkost.
Vsako leto se iz države izseli več tisoč prebivalcev
Na Statističnem uradu Republike Slovenije ugotavljajo, da se iz države vsako leto izseli več tisoč prebivalcev, med njimi pa pomemben delež predstavljajo mladi. Gre predvsem za generacijo, ki zaključuje študij ali šele vstopa na trg dela. Ravno v času, ko bi lahko začeli graditi življenje doma, se mnogi odločijo, da svojo priložnost poiščejo drugje.
V Slovenijo se priseli več ljudi kot odseli
Če se osredotočimo na leto 2024, se je v Slovenijo takrat priselilo 33.023 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 21.491. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za 3 odstotke, število odselitev pa za 4 odstotke. Selitveni prirast je ostal na enaki ravni kot leto prej. Priselilo se je namreč 11.532 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 4.773 ali za 18 odstotkov več kot v letu 2023, odselilo pa 5.098 ali za 9 odstotkov manj kot leto prej, še ugotavljajo na SURSU.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani 26. leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 11.857 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine. V Slovenijo se jih je priselilo 3.900 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Najpogostejši vzroki odselitve
Razlogi za odhod mladih v tujino niso presenetljivi, so pa precej zgovorni. Raziskava Mladina 2020 kaže, da mladi najpogosteje omenjajo boljše zaposlitvene možnosti, višje plače in večjo kakovost življenja v tujini. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da redko gre za en sam razlog, ampak za prisotnost kombinacij občutkov in izkušenj, ki mlade vodijo do sklepa, da bodo drugje lažje zaživeli samostojno življenje.
Razmislek o odhodu
Pomembno vlogo pri tem igra tudi negotovost. Mnogi mladi v Sloveniji svojo prvo zaposlitev dobijo prek začasnih ali nestabilnih oblik dela. Plače so pogosto nizke, stanovanja težko dostopna, prihodnost pa precej nepredvidljiva. V raziskavi Mladina 2020 opozarjajo, da takšne razmere otežujejo načrtovanje življenja, kar mlade še dodatno spodbuja k razmisleku o odhodu.
Po drugi strani pa takšne selitve niso nujno trajne. Na evropski ravni ugotavljajo, da se mladi vse pogosteje selijo med državami zaradi študija ali dela, kar postaja del sodobnega načina življenja. Nekateri se po nekaj letih vrnejo domov, pogosto z novimi izkušnjami, znanjem in širšim pogledom na svet.
Odločitev za vrnitev
Mednarodne analize opozarjajo, da se mladi težje odločijo za povratek, če v tujini najdejo stabilno zaposlitev in boljše pogoje za življenje. V takih primerih Slovenija zanje postane predvsem kraj, kamor se vračajo na obisk, ne pa nujno tudi za stalno. Tu se pokaže tudi širši problem, saj ne gre več samo za to, koliko mladih odhaja, ampak zakaj odhajajo in kaj jih zadržuje v tujini. Če drugje dobijo več stabilnosti, boljše pogoje dela in več možnosti za razvoj, postane odločitev za vrnitev vse težja.
Več kot le osebna odločitev
Ob tem ima pomembno vlogo tudi občutek pripadnosti. Veliko mladih ohranja stik z domovino, spremlja dogajanje in razmišlja o vrnitvi. A kot opozarjajo raziskave, čustvena vez pogosto ni dovolj, če konkretni življenjski pogoji doma ne sledijo njihovim pričakovanjem. Odhod mladih tako ni le osebna odločitev, ampak tudi odraz širšega okolja. Kaže na to, kako mladi vidijo svojo prihodnost in kje verjamejo, da jo lahko uresničijo.
