Vlada danes odloča o predlogu interventnega zakona, ki prinaša enega največjih svežnjev sprememb na področju bolniške odsotnosti v zadnjih letih. Namen ukrepov je, kot pravijo na ministrstvu za zdravje, zmanjšati neupravičene odsotnosti, poenotiti nadzor in razbremeniti tako zdravstveno blagajno kot delodajalce. A spremembe prinašajo tudi precej strožji režim za zavarovance.
Predlog uvaja nov razlog, zaradi katerega lahko zavarovanec izgubi pravico do nadomestila. Če se izkaže, da je bil ob nastopu zaposlitve ali dejavnosti že zdravstveno nezmožen za delo in da je ta nezmožnost obstajala že pred vpisom v zavarovanje, nadomestila ne bo več upravičen prejemati. V takšnih primerih bo ZZZS lahko povračilo izplačanega nadomestila zahteval neposredno od posameznika.
Druga pomembna novost je izguba pravice do nadomestila v primeru, ko zavarovanec ne sledi pisnim zdravniškim navodilom glede ravnanja med bolniško odsotnostjo. ZZZS bo z odobritvijo ministra določil enotna pravila, ki jih bo moral zavarovanec spoštovati, od omejitev gibanja do pravilnega režima okrevanja.
Režim gibanja in uvedba laičnega nadzora
Zakonodaja prvič uvaja tudi pravno podlago za uradno določanje režima gibanja med bolniško odsotnostjo. To vključuje morebitne omejitve odhoda v tujino, obveznost prisotnosti na domu ali natančno določene intervale, v katerih sme zavarovanec zapustiti dom. Namen ukrepa je preprečiti zlorabe in zagotoviti, da je odsotnost resnično namenjena okrevanju.
Posebej izstopa tudi uvedba laičnega nadzora. Gre za nadzor, ki ga bodo izvajale posebej usposobljene osebe, vendar brez vpogleda v zdravstveno dokumentacijo. Njihova naloga bo zgolj preverjanje, ali se zavarovanec drži predpisanega režima; na primer ali je doma ob določenih urah ali ali dejansko prebiva na naslovu, ki ga je prijavil med odsotnostjo. Laični nadzor se bo lahko izvajal po 20. dnevu bolniške, ko nadomestilo izplačuje ZZZS.
Nova pravila naj bi veljala prehodno, dokler ne bo sprejet poseben zakon o laičnem nadzoru. Hkrati predlog zakona vključuje tudi finančne ukrepe, med drugim možnost plačila zdravstvenih storitev nad dogovorjenim programom ter enkratno pomoč zdravstvenim zavodom, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami.
Če bo zakon potrjen, bo bolniška odsotnost v Sloveniji dobila povsem nov okvir: bolj nadzorovan, strožji in jasneje definiran tako za bolnike kot za institucije, ki skrbijo za nadomestila.
