Slovenski trg dela se sooča z nenehnimi in vse bolj kritičnimi primanjkljaji, ki ogrožajo tako vitalne družbene sisteme kot tudi gospodarsko rast. V članku izveste, za katere poklice je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) v letu 2026 napovedal največji primanjkljaj.
Največji primanjkljaj je na področju…
Po besedah Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, se za leto 2026 še naprej predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. “Podobno se predvidevajo primanjkljaji v različnih poklicih v zdravstvu – zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci ter v različnih skupinah strokovnjakov – inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, različni strokovnjaki za logistiko, kadre, socialno delo, računovodstvo in revizijo”, pravijo pristojni na Zavodu.
Kaj je razlog za primanjkljaje?
Kot so še poudari na Zavodu za zaposlovanje,
Ko je govora o predvidenih primanjkljajih na trgu dela, moramo opredeliti tudi ključni razlog, ki vpliva na to, da je poklic umeščen v kategorijo primanjkljaja.
Ločimo dva glavna ključna razloga:
- Primanjkljaj zaradi pomanjkanja spretnosti in znanj. Kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen. Torej nimajo ustreznih znanj, kompetenc, veščin, izpitov, licenc, ali pa so prisotni strukturni dejavniki. To so lahko starost, invalidnost, dolgotrajna brezposelnost ipd., ki vplivajo na nezaposljivost kandidatov, ki so na trgu dela.
- Primanjkljaj zaradi pomanjkanja delovne sile. To pomeni, da kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oziroma jih delovne razmere (npr. plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ipd.) odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih.
In katerih poklicev “je preveč”?
Kot so še pojasnili na Zavodu za zaposlovanje, lahko nekatere poklice kategoriziramo tudi v presežnih vrednostih. Medtem ko se na eni strani soočamo s pomanjkanjem tehnikov, zdravstvenega osebja in učiteljev, se na drugi strani slovenski trg dela spoprijema z izrazitim presežkom kadra v številnih humanističnih, administrativnih in ustvarjalnih poklicih. V to skupino spadajo zlasti novinarji, filozofi, sociologi in zgodovinarji. Presežek pa je tudi pri prevajalci in umetniških ustvarjalcih, kjer je na voljo več kandidatov kot ustreznih zaposlitvenih priložnosti.
Presežek je izrazit tudi med poslovnimi in tajniškimi poklici (npr. poslovni sekretarji, tajniki, telefonisti in receptorji, razen v hotelih) ter med strokovnjaki za prodajo in oglaševanje. Ta trend nakazuje, da so splošna znanja in pisarniške veščine v manjšem povpraševanju ali pa so močneje izpostavljena avtomatizaciji. To postavlja pred pomemben izziv zlasti mlade, ki končujejo te študije, saj bo zanje iskanje prve zaposlitve in dokazovanje dodatnih, bolj specifičnih digitalnih kompetenc še pomembnejše.
Delo prihodnosti
Hkrati s temi informacijami pa je potrebno ohraniti v mislih, da so razlike glede pomanjkanja določenega kadra na specifičnih delovnih področjih v različnih delih države zelo raznolika. Največji vpliv na posamezna področja prinašajo demografski in gospodarski dejavniki. Obenem pa se intenzivnost in narava teh primanjkljajev močno razlikujejo glede na panogo, geografsko lokacijo in zahtevano stopnjo usposobljenosti. To pomeni, da rešitve, ki delujejo za zapolnitev vrzeli v zdravstvu, morda niso ustrezne za reševanje pomanjkanja inženirjev ali strokovnjakov za digitalne kompetence.
Če vas zanima še več o delu prihodnosti, lahko preberete članek Delo prihodnosti: Zakaj mladi raje izbirajo fleksibilne poklice kot stabilne kariere?
Potreba po prekvalifikacijah?
Iz zbranih podatkov Zavoda RS za zaposlovanje je torej mogoče sklepati, da je slovenski trg dela neuravnotežen. Imamo namreč veliko ljudi, ki imajo le splošna znanja. Hkrati pa nam kritično primanjkuje tistih, ki imajo zelo specifične veščine. To so na primer napredno znanje za delo z računalniki ali znanje za reševanje kompleksnih tehničnih problemov.
Ta razkorak nam sporoča, da se moramo hitro prilagajati. Težava ni samo v tem, da bi morali v sistem vpeljati nove ljudi, ampak tudi v tem, da se morajo tisti, ki so že zaposleni, nenehno učiti novih stvari. Morajo biti pripravljeni na prekvalifikacije in nadgradnjo znanj, saj se delovna mesta spreminjajo. Znanja, ki so bila koristna pred leti, danes preprosto niso več dovolj, če želimo zapolniti ključne vrzeli v naši družbi.
