Brain rot je prejela nagrado “Oxford’s word of the year”. Čeprav se sliši izraz možganska gniloba kar malo smešen, gre v resnici za stvar, ki bi nas morala skrbeti. Nedavna meta-analiza Ameriške Psihološke Zveze (APA) namreč potrjuje, da možganska gniloba (brain rot) ni zgolj internetni izraz, temveč prava nevrokognitivna grožnja. Gre za merljivo poslabšanje delovanja možganov, ki je neposredno povezano z dolgotrajnim in pretiranim gledanjem kratkih videoposnetkov (SFV) na platformah kot so TikTok, Reels in Shorts.
Nevroznanstveni signal za preplah
Študija, ki je zajela podatke skoraj sto tisoč udeležencev, odkriva zaskrbljujoč trend: količina porabljenega časa za kratke videje/reelse je v obratnem sorazmerju s kognitivno zmogljivostjo. Ta povezava je še posebej močna pri funkcijah pozornosti in inhibitornega nadzora – zmožnosti filtriranja nepomembnih dražljajev in ohranjanja fokusa na zahtevnih nalogah. Mladi danes povprečno preživijo do neverjetnih 6,5 ur na dan na spletu, kar pomeni konstantno izpostavljenost temu tveganju.
Kje se skriva problem: Dopaminski sistem nagrajevanja
Nevrološki vzrok leži v mehanizmu habituacije (navajanja). Hitro menjavanje, visoka stimulacija in nepredvidljiva narava teh posnetkov neprestano spodbujajo možganski sistem nagrajevanja, ki ga primarno poganja dopamin. Kaj to pomeni na dolgi rok? Posledično nobena druga aktivnost (npr. branje, druženje, slikanje) ni dovolj stimulativna in nagrajujoča, saj ne more tekmovati s tehnolohijo.
Kot poudarja citat raziskovalcev: “Ponavljajoča izpostavljenost visoko stimulativni in hitro tempirani vsebini prispeva k navajanju, pri katerem uporabniki postanejo neobčutljivi za počasnejše miselne naloge, ki zahtevajo več truda, kot so branje, reševanje problemov ali poglobljeno učenje.”
Ta stalna, lahka nagrada možgane programira tako, da se izogibajo vsemu, kar zahteva kognitivni napor. Posledica je zmanjšanost pozornosti, kar neposredno škodi kritičnemu mišljenju.
Socialna izolacija in tesnoba kot sekundarni posledici
Škoda presega zgolj zmanjšanje fokusa. Pretirana raba kratkih videoposnetkov je povezana tudi s celotnim spektrom težav z duševnim zdravjem: od poslabšanja spanja, povečane anksioznosti in osamljenosti do negativnega vpliva na samopodobo ter splošnega zadovoljstva z življenjem. Okrepljena navada vodi v socialno izolacijo in ustvarja začarani krog odvisnosti.
Rešitev: Prekinitev hitrega, enostavnega dotoka dopamina
Študija APA je klic k ozaveščanju o širših zdravstvenih posledicah uporabe kratkih videov in poziv javnosti, da pretehta svoje digitalne navade. Rešitev, ki jo predlagajo celo avtorji raziskave? Ustavite zanko dopaminskih povratnih informacij in namesto nenehnega drsenja po zaslonu vzemite v roke knjigo.
