Nekateri se konfliktu izogibajo, tudi kadar bi jim jasen pogovor koristil. Na prvi pogled se zdi, da gre samo za željo po miru, v resnici pa je razlogov več.
Dolgoročne posledice
Ljudje, ki se izogibajo prepiru, pogosto verjamejo, da bi lahko s svojim mnenjem koga prizadeli. Raje potisnejo stvari pod preprogo in upajo, da bo napetost minila sama. S tem sicer ohranijo kratkotrajen mir, dolgoročno pa nosijo posledice, ker se težave ne razrešijo.
Vzgoja
Veliko vlogo ima tudi vzgoja. Če je nekdo odraščal v okolju, kjer so prepiri pomenili nekaj nevarnega ali sramotnega, je povsem razumljivo, da se jim kot odrasel izogiba. Konflikt povezuje z napadom, ne s priložnostjo za pogovor. Zato se raje umakne, tudi kadar ga to postavi v slabši položaj. Nekateri preprosto nimajo dobrih izkušenj z zagovarjanjem svojega stališča, zato se bojijo, da jih drugi ne bodo jemali resno.
Ohranjanje odnosov
Pomemben razlog je tudi želja po ohranjanju odnosov. Ljudje, ki vlagajo veliko v medsebojne vezi, se pogosto bojijo, da bi jih konflikt lahko uničil. Tudi kadar jih nekaj zelo moti, poskušajo to skriti, ker jim je pomembneje, da odnos ostane stabilen. A prav ta tišina lahko povzroči nove nesporazume, saj drugi sploh ne vedo, da je nekaj narobe.
Izogibanje konflikta = obramba?
Izogibanje konfliktu je torej pogosto obramba. Ni znak šibkosti, ampak strah pred posledicami. V resnici pa je odprt pogovor pogosto lažji, kot si predstavljamo. Ko ljudje ugotovijo, da lahko mnenje izrazijo mirno in jasno, brez da bi pri tem koga napadli, se odnosi običajno celo izboljšajo. Konflikt ni nujno boj. Lahko je način, kako si stvari končno razjasnimo in gremo naprej.
