Koalicijske poslanske skupine podpirajo predlog novele zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki prinaša izvedbene spremembe za vzpostavitev sheme ugodnih posojil SID banke za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Opozicija je proti, ker se že sicer ne strinja s stanovanjsko politiko vlade.
Predlog zakona
Po predlogu bi zakon ohranil določilo, da se za gradnjo in obnovo stanovanj zagotovi skupno ena milijarda evrov do leta 2034, po 100 milijonov evrov letno, ne bi bilo pa več izrecne navedbe, da se ta sredstva zagotovi iz državnega proračuna.
Po novem določilu bi se do 25 milijonov evrov letno za subvencije obrestne mere za 30-letna posojila s fiksno enoodstotno obrestno mero za občine, lokalne stanovanjske sklade in neprofitne stanovanjske organizacije, ki jih bo dodeljevala SID banka, nalagalo na računu SID banke, odprtem pri Banki Slovenije.
Proračunska postavka pristojnega ministrstva
Zagotovila bi se iz prostih denarnih sredstev na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države, in bi bila ločena od preostalega premoženja SID banke. Za potrebe evidentiranja bi se štela za depozit, ki bi se izkazoval v bilanci stanja državnega proračuna.
Za sredstva za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS, 75 milijonov evrov letno, bi bilo še naprej določeno, da se zagotovijo na posebni proračunski postavki pristojnega ministrstva.
Spremenjena tehnična podlaga zakona
“Novela ne prinaša vsebinskih sprememb, ampak le spreminja tehnično podlago zakona, da se bo ta lažje izvajal,” je ob današnji obravnavi predloga v DZ dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Rešitev bo po njegovih besedah omogočala učinkovito, pregledno in fiskalno skladno izvajanje ukrepa subvencioniranja obrestnih mer ter bo “uskladila tveganja, ki se pojavljajo zaradi različnih časovnih dinamik in predvsem zaradi dolgoročnosti inštrumenta”.
Dodeljevala se bodo posojila z ročnostjo 30 let
SID banka bo namreč sredstva prejela vnaprej, da se bo lahko obrestna mera subvencionirala tudi po preteku 10-letnega obdobja, ki ga določa zakon. Dodeljevala se bodo posojila z ročnostjo 30 let, kar pomeni, da bodo sredstva za subvencije potencialno potrebna tudi čez 40 let.
Koalicija je napovedala podporo. Sara Žibrat (Svoboda) je dejala, da bodo ugodna posojila SID banke ključna za nadaljevanje že obstoječih projektov in za razvoj novih. Po njenih besedah je mehanizem kot zgled dobre prakse prepoznala tudi Evropska komisija, Evropski parlament pa preučuje možnosti, da slovensko stanovanjsko politiko umesti v naslednjo finančno perspektivo. Novela pomeni nadaljnji korak v smeri stabilne in predvidljive javnofinancirane gradnje, je poudarila.
Ukrepi nove stanovanjske politike
Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da bo mehanizem pri SID banki eden ključnih ukrepov nove stanovanjske politike. Drugi instrument za povečanje obsega stanovanjskega fonda pa bo neposredna dokapitalizacija republiškega stanovanjskega sklada. V SD sicer menijo, da bi bilo smiselno, da bi bili do nepovratnih sredstev za izgradnjo ali obnovo javnih najemnih stanovanj po tem zakonu upravičene tudi občine ali občinski stanovanjski skladi.
Shema ne more temeljiti na vsakoletni negotovosti proračuna
Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da shema ne more temeljiti na vsakoletni negotovosti proračuna do leta 2064, zato bo glede na predlog država sredstva za subvencije obrestne mere zagotovila vnaprej in jih namenila izključno temu cilju. Če ne bodo porabljena, se bodo vrnila v proračun, s tem pa bodo javne finance zaščitene, je poudaril.
Shemo, v okviru katere naj bi letno zagotovili za do 65 milijonov evrov posojil, spremljajo tudi drugi ukrepi, med njimi dodatno namensko premoženje stanovanjskega sklada, evropska nepovratna sredstva ter podpora Evropske investicijske banke (EIB) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB). “To ni kozmetični popravek, temveč zagon sistema, ki bo bistveno spremenil javni najemni fond in olajšal življenje mladim, družinam, starejšim ter zaposlenim z nizkimi in srednjimi dohodki,” je strnil.
Dodatni ukrepi
Opozicija bo proti. Kritična je bila, da se ni ustrezne rešitve glede zagotavljanja sredstev uskladilo že ob sprejemanju zakona, in je ponovila svoje nasprotovanje vladni osredotočenosti le na javna najemna stanovanja.
“V pol leta se na podlagi tega zakona ni zgradilo nič in nič zgodovinskega se ne bo zgodilo niti v naslednjih 10 letih,” je menil Zvonko Černač (SDS), saj da se sedanji projekti izvajajo na podlagi odločitev prejšnjih vlad. Koalicija je ves mandat “zganjala populizem”, je bil kritičen in ponovil, bi bili po mnenju SDS potrebni dodatni ukrepi.
Naloga države
Tudi v NSi so za drugačno politiko, med drugim z olajšanjem možnosti za pridobitev lastnega stanovanja oz. hiše prek spodbud in olajšav. “Je sploh naloga države, da gradi stanovanja? Bistvo programa Levice je, da ljudje postanejo odvisni od države. Ampak raje pomagajmo ljudem, da se postavijo na lastne noge,” je pozval Aleksander Reberšek (NSi).
Poslanci bodo o predlogu v okviru nujnega postopka odločali danes.
STA
