Če ste bili kdaj na pub kvizu, poznate tisti občutek, ko najprej samozavestno sedite za mizo. Potem pa pride prvo vprašanje. Vsi pogledajo drug drugega. Nihče nima pojma.
“A ni bilo to v Avstraliji?”
“Ne, ne, to je bilo v Afriki.”
“Čakaj, kdo pa je sploh prepričan, da govorimo o državi?”
In čez nekaj minut že vsi resno razpravljajo o nečem, česar pred večerom niso nameravali nikoli izvedeti.
Pub kviz je pri nas postal precej več kot samo preverjanje znanja. Postal je druženje, tekmovanje, razlog za izhod iz stanovanja in občasno tudi zelo učinkovit preizkus prijateljstev.
Včasih je dovolj že ena miza
Pravila so običajno preprosta. Zbere se ekipa, voditelj postavlja vprašanja, člani pa zapisujejo odgovore. Velikost ekip je odvisna od organizatorja. Ponekod jih sestavlja največ pet ljudi. Drugje so dovoljene tudi večje ali manjše ekipe.
Vprašanja lahko segajo od zgodovine in geografije do športa, glasbe, filmov in znanosti ali celo resničnostnih oddaj in risank. Pogosto pa pridejo tudi vprašanja iz vsakdanjega življenja in pop kulture.
To je tudi ena največjih prednosti pub kviza.
Ni dovolj, da imate v ekipi zgodovinarja. Potrebujete tudi človeka, ki ve, kdo je osvojil zadnjo pomembno športno tekmo. Koristi tudi nekdo, ki pozna filme, glasbo in čudne zanimivosti.
V Ljubljani so na primer pri kvizih med temami že omenjali geografijo, zgodovino, biologijo, kemijo, fiziko in filozofijo. Organizatorji dodajajo tudi tako imenovano ulično znanje.
In prav tam se pogosto skrivajo najbolj zabavni trenutki.
Ko šolsko znanje ni več dovolj
Pub kviz je zanimiv predvsem zato, ker lahko zelo hitro pokaže razliko med znanjem in občutkom, da nekaj vemo.
Recimo, da vas vprašajo, koliko časa se kuha mehko kuhano jajce. To vprašanje je videti popolnoma nedolžno, dokler ne začnejo vsi ugibati.
“Tri minute.”
“Pet.”
“Moja mama ga kuha sedem.”
In nenadoma imate za mizo pet strokovnjakov za jajca.
Podobne primere uporabljajo tudi slovenski organizatorji. Pri enem od ljubljanskih mladinskih kvizov so med primeri vprašanj navedli celo razliko med contourjem in concealerjem.
To je čar pub kviza. Nihče ne more biti dober prav pri vsem.
Zakaj dobre ekipe sploh tako delujejo?
Ker ima vsak svojega aduta.
Eden pozna šport. Drugi je obseden z geografijo. Tretji si zapomni vse filme. Četrti ve, kdo je leta 1998 zmagal neko tekmovanje, čeprav nihče ne ve, zakaj.
Potem je tu še peti. Ta ne ve ničesar. Ampak ohranja pa krasno energijo in se res trudi sodelovati.
In včasih ima prav.
Ravno zaradi tega pub kviz ni klasičen test znanja. Gre za kombinacijo različnih glav. Tako zmagovalna ekipa ni nujno tista, kjer sedi največji genij. Pogosto zmaga ekipa, ki zna najbolje sodelovati.
To je tudi razlog, da se kvizi vse pogosteje uporabljajo za druženje in team building. Organizatorji jih opisujejo kot način povezovanja ekipe, izmenjave izkušenj in sproščenega obnavljanja znanja.
Tudi Slovenija ima svojo kvizarsko sceno
Pub kvizi niso omejeni samo na Ljubljano. Dogajanje je mogoče najti tudi v drugih slovenskih mestih.
V Mariboru so letos pub kvize pripravljali tudi za študente na Štuku. Ekipe so lahko tekmovale za nagrade, študenti s članstvom v KPŠ pa so imeli brezplačno prijavo.
V Murski Soboti so letos izvedli že četrti pub kviz v organizaciji MIKK. Ekipe so lahko imele od dva do šest članov. Zmagovalce so čakali vrednostni boni, druge ekipe pa praktične nagrade.
Tudi Kranj ima svoje kvizarske večere. Platforma Svet kvizov za jesen 2026 napoveduje več terminov v lokalu Rona. Poleg tega pripravlja tudi mesečno pub kviz ligo.
V Ljubljani je ponudba še posebej raznolika.
Kviz lahko najdete v mladinskih centrih, lokalih in večjih zabaviščnih prostorih. V BAZI bo 12. oktobra 2026 potekal brezplačen kviz za mlade. Ekipe bodo lahko imele največ štiri člane.
Tudi WOOP! Arena ima redne kvizarske večere. Njihov Backstage kviz poteka na dva tedna. Ekipe lahko štejejo do pet ljudi, prijavnina pa znaša 30 evrov na ekipo.
In potem pride najpomembnejši del: ZMAGA!
Seveda vsi pravijo, da tekmujejo samo zaradi zabave.
Potem pa nekdo omeni zmago in nagrado in nenadoma se vzdušje spremeni.
Ena točka postane “vprašanje življenja in smrti”. Pri zadnjem vprašanju se začne računanje. Ekipa preverja, ali lahko še vedno pride na prvo mesto.
Včasih so nagrade zelo preproste. Lahko so boni, pijača, hrana ali druge praktične nagrade. Na MIKK-ovem kvizu so letos zmagovalci prejeli bone za trgovine in restavracije. Druge ekipe so dobile praktične nagrade.
Ampak tudi če nagrade ni, je že občutek zmage več kot dovolj za to, da se vsaka ekipa res potrudi.
Nekateri organizatorji nagradijo tudi predzadnjo ekipo.
Zakaj?
Ker je zadnje mesto preveč očitno. Predzadnje pa je nekaj posebnega. Tam sedi ekipa, ki je bila skoraj na dnu. Toda kljub temu je uspela prehiteti nekoga. In to je dovolj za ponos.
Najboljša stvar pri kvizu ni zmaga, ali pač?
Čeprav boste med kvizom verjetno trdili drugače, je najbolj zabavno res odgovarjati in ugotavljati koliko stvari iz osnovne šole smo že pozabili.
Nekdo se spomni odgovora iz osnovne šole. Nekdo drug pozna pesem, ki je niste slišali že deset let. Tretji se spomni imena igralca iz filma, ki ga je gledal pred petnajstimi leti.
In potem vsi skupaj ugotovijo odgovor.
Prav zato so pub kvizi postali tako priljubljena oblika druženja. Ne zahtevajo posebne opreme. Ne potrebujete športnega znanja. Ni treba biti najglasnejši ali najboljši plesalec.
Potrebujete samo nekaj prijateljev in pripravljenost priznati, da nimate pojma. In mogoče še enega človeka, ki ve, koliko držav je v Afriki in kakšne so njihove zastave.
Kdo bi bil v vaši ekipi?
Če bi danes sestavljali svojo idealno kvizarsko ekipo, koga bi poklicali?
Tistega prijatelja, ki pozna vse zastave sveta?
Tisto osebo, ki ima neverjeten spomin za filme?
Kolega, ki spremlja vsak šport?
Ali tistega človeka, ki sicer ne ve ničesar, vendar ima nenavadno pogosto prav?
Verjetno bi potrebovali kar vse.
