Čeprav je zakon o šolstvu letos doživel več sprememb, ena praksa ostaja trdovratno enaka: del učencev še vedno manjka pri pouku zaradi zasebnih potovanj, plesnih nastopov ali smučanja zunaj uradnih počitnic. Kot opozarjajo tudi v Dnevniku, gre za pojav, ki se v zadnjih letih ne le ohranja, temveč ponekod celo krepi, in to ob tihem razumevanju med starši in šolami.
Pet prostih dni: pravica ali obvod?
Učenci lahko po zakonu tudi letos izkoristijo do pet dni odsotnosti, ki jih starši vnaprej napovejo in utemeljijo. Namen teh dni je bil prvotno vezan na izjemne okoliščine ali družinske razloge, v praksi pa jih številne družine porabijo predvsem za cenejša potovanja ali smučarske oddihe, ki so zunaj šolskih počitnic občutno ugodnejši in manj oblegani.
Šole takšnim odsotnostim pogosto ne nasprotujejo, dokler gre za omejeno število dni in učenec snov nadoknadi. A kot piše Dnevnik, se meja med dovoljeno prožnostjo in zlorabo hitro zabriše.
Strožja pravila opravičevanja izostankov
Novela zakona o osnovni šoli je tako letos natančneje opredelila postopek opravičevanja odsotnosti. Po 53. členu morajo starši razredniku najpozneje v dveh delovnih dneh sporočiti razlog izostanka, po vrnitvi otroka v šolo pa v največ petih delovnih dneh predložiti tudi uradno opravičilo.
Če tega ne storijo, razredniku izostanka ni treba opravičiti. Ob ponavljajočih se ali daljših neopravičenih odsotnostih (še posebej, kadar obstaja sum zanemarjanja osnovnošolske obveznosti) lahko šola obvesti center za socialno delo in predlaga uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše.
Ko “glavobol” pomeni letališče
Na problem opozarja tudi kolumnistka Tina Jereb, ki je v Dnevniku v komentarju Privilegirana crkljanja pod odejo izpostavila razširjeno prakso lažnih opravičil. Starši, še posebej v prazničnem času, pogosto sporočajo, da bo otrok izostal zaradi zdravstvenih težav, v resnici pa družina izkoristi ugodne cene vozovnic ali podaljšan konec tedna.
Jerebova poudarja, da takšno ravnanje ni redkost in da je delno posledica blagih sankcij. Globe za kršitve šolske obveznosti se po njenih navedbah gibljejo med 500 in 1000 evri, kar številnih staršev očitno ne odvrne. Ob tem opozarja tudi na primerjave s tujino, kjer starši praviloma precej strožje spoštujejo šolski red, predčasni odhodi na počitnice pa so redkost. V bolj urejenih sistemih lahko že ob ignoriranju šolskih pravil hitro posredujejo pristojne službe, pri nas pa se to zgodi šele v skrajnih primerih.
Vprašanje neupravičenih odsotnosti pa ni zgolj birokratsko, temveč predvsem vzgojno. Šola s tem, ko tolerira izostanke zaradi zasebnih ugodnosti, otrokom nehote sporoča, da so obveznosti pogojne in da se jih da obiti, če je razlog dovolj “priročen”.
Zakon je sicere jasnejši kot prej, a njegova učinkovitost bo, kot kaže, še naprej odvisna od tega, kako dosledno ga bodo izvajale šole in kako resno bodo starši razumeli osnovnošolsko obveznost svojih otrok.
