Kaj storiti, ko nas ne muči več le en problem, temveč občutek, da nekaj v našem življenju ne “drži“? Ko vprašanja o odnosih, smislu, vrednotah ali prihodnosti postanejo preglasna, da bi jih še lahko preslišali? Za vse več ljudi odgovor ni terapija v klasičnem pomenu besede, temveč pogovor – filozofsko svetovanje, sodobna praksa, ki filozofijo vrača iz akademskih predavalnic v vsakdanje življenje. Več o tem s filozofinjo Katarino Majerhold v nadaljevanju.
Na kratko o zgodovini
Sodobno filozofsko svetovanje se je začelo leta 1981, ko je nemški filozof Gerd Achenbach blizu Kölna odprl prvo filozofsko prakso. Njegova zamisel je bila preprosta, a radikalna: filozofija naj ne bo zgolj teorija, temveč prostor, kjer ljudje lahko razmišljajo o tem, kako živeti. Namesto razlaganja filozofskih sistemov je v ospredje postavil dialog – pogovor o konkretnih življenjskih vprašanjih. Praksa se je kmalu razširila po Evropi, ZDA in Kanadi.
V Sloveniji je filozofsko svetovanje še vedno razmeroma neznano, a ima že več kot dvajsetletno zgodovino. Katarina Majerhold ga je prvič predstavila leta 2004, kasneje pa delovala tudi v medijih in spletnih svetovalnicah. Danes se večinoma posveča pisanju in predavanjem, v pripravi pa je tudi njena strokovna knjiga o filozofskem svetovanju.
Kako izgleda filozofsko svetovanje?
Filozofsko svetovanje temelji na pogovoru, ki spominja na Sokratove dialoge. Svetovalec ne ponuja hitrih rešitev, temveč z vprašanji odpira prostor razmisleka. Pogovor se pogosto vrti okoli pojmov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a jih redko zares premislimo: sreča, uspeh, svoboda, zvestoba, resnica, smisel življenja. Prav v teh pojmih se pogosto skrivajo notranji konflikti.
Naloga filozofskega svetovalca ni dajanje nasvetov, temveč ustvarjanje prostora, kjer lahko posameznik začne misliti sebe,
poudarja filozofinja Katarina Majerhold.
Komu je namenjeno?
Filozofsko svetovanje je namenjeno vsakomur, ki se znajde pred življenjsko dilemo ali eksistencialno krizo – ob razhodih, izgubah, poklicnih odločitvah, občutkih praznine ali notranjega nemira. Filozofinja Martha Nussbaum v knjigi Terapija želje piše, da je bil filozof že v antiki mišljen kot sočuten strokovnjak, katerega znanje lahko lajša človeško trpljenje in pomaga pri iskanju dobrega in srečnega življenja.
Ni psihoterapija!
Pomembno pa je razlikovanje, pove sogovornica: “Filozofsko svetovanje ni psihoterapija. Ne obravnava duševnih bolezni in ne postavlja diagnoz.” Ukvarja se z eksistencialnimi vprašanji, vrednotami in svetovnimi nazori – s tem, kako posameznik razume sebe in svet. Če se v pogovoru pokaže, da gre za resnejšo duševno stisko, filozofski svetovalci ljudi napotijo k ustreznim strokovnjakom.
V času, ko je nasvetov na pretek, a razmisleka vse manj, filozofsko svetovanje ponuja nekaj redkega: počasen, poglobljen pogovor. Morda prav zato znova postaja aktualno – ker ne obljublja hitrih odgovorov, temveč boljše vprašanje.
Preberite še: https://slo24.si/slo24-si-virtualna-resnicnost-filozofinja/
