Umetna inteligenca v šolah postaja vse bolj priljubljen pripomoček za učenje. Kako veliko pa je tveganje, da bo spremenila ustaljene temelje? Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj opozarja, da bi bila popolna prepoved orodij, kot je ChatGPT, v izobraževalnem procesu strateška napaka. Ključno je, da mlade namesto prepovedovanja naučimo kritične uporabe sodobne tehnologije.
Kljub digitalni pismenosti je potrebna previdnost
Minister za vzgojo in izobraževanje, Vinko Logaj, je v intervjuju za MMC izpostavil, da bi “prepoved ChatGPT v šolah bila največja napaka.” Kaj je s tem mislil ter kako lahko vplivamo na (ne)uporabo umetne inteligence v šolah, izveste v članku. Otroci so sicer digitalno pismeni, a pri uporabi (ne)preverjenih informacij, ki jih posredujejo orodja umetne inteligence, morajo kljub temu ostati previdni.
Mreža napačnih informacij
Kot je izpostavila tudi Petra Bevek v sklopu Slovenskega izobraževalnega omrežja, je umetna inteligenca oziroma “ChatGPT do neke mere “sposoben” analitične obdelave podatkov, nima pa nobene predispozicije za kritično mišljenje, refleksijo in “iskrenost.” V primerih, ko ChatGPT nima ustreznega znanja, ustvari kompleksno mrežo napačnih informacij, ki pa v očeh povprečnega uporabnika zvenijo pravilno. “Ravno o slednjem je treba dosledno in ažurno informirati, izobraževati in ozaveščati vse vključene v vzgojo in izobraževanje”, še opozori.
Mnogo izkušenj na področju šolstva
Trenutni minister Vinko Logaj se je preizkusil že v marsikateri funkciji. Svojo kariero je namreč pred več kot 40 leti začel kot učitelj fizike na osnovni šoli in v naslednjih desetletjih prek različnih funkcij spoznal sistem iz različnih perspektiv. Bil je pomočnik ravnatelja, ravnatelj, direktor Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS), direktor direktorata za srednje šolstvo, zadnjih deset let pred prevzemom ministrske funkcije pa je vodil Zavod za šolstvo.
(Ne)Uporaba umetne inteligence v šolah
V intervjuju se je Vinko Logaj med drugim dotaknil tudi teme umetne inteligence v šolah. V zadnjem času ima namreč vse večji vpliv, učenci in dijaki pa jo seveda s pridom uporabljajo. Številni si želijo na ta način olajšati in skrajšati delo, kar pa prinaša tudi pasti. Ne glede na vse je gotovo treba najti način, kako umetno inteligenco in druge sodobne tehnologije vključiti v šolski prostor. Na ta način mlade učimo, kako si lahko z njimi pomagajo, ne da bi izgubljali osnovne kompetence.
Kot odgovarja minister, “S spremembo Zakona o osnovni šoli smo predvideli tudi izvajanje predmeta informatika in digitalne tehnologije v 7. razredu kot samostojnega predmeta, potem imamo še predmet tehnika in tehnologija, kjer gre po prenovljenem učnem načrtu velik del tudi na področje robotike in je povezan z umetno inteligenco.
Digitalne kompetence so ob tem kot veščine vključene v vse predmete.
nadaljuje in izpostavi, da so “Postavljene kot skupni cilj v sklopu kurikularne prenove.”
Prepovedovanje ni rešitev
Minister nadaljuje, da imamo orodja za različne načine poučevanja, ki vključujejo umetno inteligenco.
Včasih se pojavi vprašanje, ali bomo prepovedali ChatGPT v šolah. Sam mislim, da bi bila to največja napaka.
Prepovedovanje ni rešitev, moramo se dogovoriti o drugačnem načinu poučevanja in o rabi orodij, ki jih podpira umetna inteligenca“, nadaljuje. “Nekaj projektov, v katerih se preizkušajo določena orodja in načini poučevanja, že teče. Rezultati teh projektov pa bodo učni scenariji, ki jih delajo učitelji, ki ta orodja tudi uporabljajo. Ampak mislim, da nas na tem čakajo še veliki izzivi, ne nazadnje smo v času, ko se tudi same tehnologije, povezane z umetno inteligenco, še vedno hitro razvijajo in nenehno spreminjajo”, še zaključi.
Bi umetna inteligenca lahko spremenila ustaljene temelje?
UNESCO je izdal tudi poročilo z naslovom Smernice za generativno umetno inteligenco v izobraževanju in raziskavah, v katerih so do uporabe umetne inteligence v šolah precej kritični.
“Čeprav bi morala umetna inteligenca služiti izobraževanju in raziskavam, se moramo vsi zavedati, da bi lahko spremenila tudi ustaljene sisteme in njihove temelje na teh področjih”, so med drugimi zapisali v omenjenem poročilu.
Pristop, osredotočen na človeka
Nadaljuje z mislijo, da “Preobrazbo izobraževanja in raziskav, ki jo bo sprožila umetna inteligenca, če sploh, je treba skrbno pregledati in voditi s pristopom, osredotočenim na človeka. Le tako lahko zagotovimo, da potenciali zlasti umetne inteligence in vseh drugih kategorij tehnologij, ki se uporabljajo v izobraževanju na splošno, izboljšajo človeške zmogljivosti za izgradnjo vključujoče digitalne prihodnosti za vse.”
Preberite še: So pametni telefoni v šolah pomoč ali motnja? ter Center Logout: “Digitalna zasvojenost je problem družbe, ne posameznika”
