Po več kot dveh letih spopadov se zdi, da je glavnina konflikta v Gazi, ki ga številni mednarodni opazovalci označujejo za genocid in zločine proti človeštvu, končana. Kljub ogromni izgubi človeških življenj ostaja ključno vprašanje: kdo bo obnovil Gazo? Mesto v palestinski enklavi na obali Sredozemlja je praktično zravnano z zemljo. Po ocenah Združenih narodov, ki jih povzema BBC, škoda znaša približno 70 milijard ameriških dolarjev, porušenih ali poškodovanih pa je več kot 300.000 domov.
Ob kontroverznem predlogu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je predlagal preureditev območja Gaze v luksuzno turistično obalo, obstaja še manj sporen načrt za obnovo območja, imenovan “Phoenix”. Ime verjetno simbolizira mitičnega ptiča Feniksa, ki se rodi iz pepela – podobno kot bi naj obnova omogočila ponovno vzpostavitev Gaze po grozotah vojne.
Pri pripravi načrta je sodelovalo približno 700 palestinskih strokovnjakov za obnovo ter palestinski študentje iz okupiranega Zahodnega brega. Hamas pri načrtovanju ni sodeloval. Namen načrta “Phoenix” je omogočiti okrevanje regije po konfliktu in s tem zagotoviti nadaljevanje palestinske prisotnosti v Gazi, kar je v nasprotju s predlogi Trumpa. Hkrati palestinske oblasti želijo ohraniti identiteto Gaze, ki jo večinoma predstavljajo palestinski begunci.
Ne glede na sprejet načrt pa bo obnova Gaze verjetno počasna.
Kdo bo obnovil Gazo?
Ker Izrael še vedno nadzoruje približno 50 % Gaze, prebivalstvo znotraj razrušene enklave pa nima sredstev za samostojno obnovo, pri izvajanju del sodelujejo velika mednarodna podjetja, kot so IKEA, Amazon Web Services in Tesla. Vprašanje, ali bi lahko pri obnovi sodelovala tudi slovenska podjetja, je aktualno.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS je pojasnilo:
»Slovenija ima zmogljivosti, da se vključi v obnovo Gaze, ko bodo vzpostavljeni primerni pogoji, vključno s trajnim mirom. Pri tem izpostavljamo tako pomen rekonstrukcije kot tudi pokonfliktne rehabilitacije prizadetega prebivalstva. Slovenija bi se lahko aktivno vključila preko uradne razvojne pomoči, izvajalskih institucij, podjetij in drugih posameznikov. Možna področja vključujejo humanitarno razminiranje, medicinsko in psihosocialno rehabilitacijo, krepitev odpornosti prebivalstva, tehnično pomoč pri javnih financah, dobrem upravljanju in kriznem upravljanju, izgradnjo javne infrastrukture in podporo trajnostni industrijski obnovi.«
Dodali so, da se bo Slovenija pri obnovi Gaze povezovala z drugimi donatorji in mednarodnimi organizacijami, da bi dosegla komplementarnost delovanja na terenu, kar vključuje tudi pregled aktualnih razpisov za sofinanciranje pokonfliktne obnove.
Slovenija je do zdaj Palestini že izdatno pomagala. Od 7. oktobra 2023 je namenila skupno 10,75 milijona EUR pomoči, ki vključuje finančne prispevke preko mednarodnih organizacij (UNRWA, ICRC, WFP, UNICEF) ter podporo bilateralnim projektom, vključno z zdravstveno in psihosocialno rehabilitacijo, pomočjo v hrani in drugo materialno pomočjo.
Za leto 2025 je skupna načrtovana pomoč Palestini 4 milijone EUR, pri čemer Slovenija sodeluje preko Slovenske karitas, ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti in mednarodnih organizacij. Poleg tega je Slovenija s 1,2 milijona EUR podprla delovanje Palestinske uprave.
