Evropska unija ima resne pomisleke glede novoustanovljenega Trumpovega Odbora za mir, hkrati pa ameriški predsednik že zaostruje odnose z zavezniki. Kanadskemu premierju Marku Carneyju je namreč preklical vabilo za sodelovanje v odboru.
Bruselj skeptičen do odbora
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po izrednem vrhu EU o transatlantskih odnosih poudaril, da v Bruslju ostajajo zadržani do pobude. “Imamo resne pomisleke o številnih elementih ustanovne listine Odbora za mir, povezane z obsegom, upravljanjem in skladnostjo z Ustanovno listino Združenih narodov,” je dejal Costa. Kljub temu je dodal, da je EU pripravljena sodelovati z ZDA pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo, če bo odbor deloval kot prehodna uprava v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 2803.
Odbor za mir je Trump ustanovil v četrtek ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Sprva je bil zamišljen kot mehanizem za upravljanje Gaze po vojni, nato pa se je razvil v širši organ za reševanje mednarodnih kriz. Po Trumpovih besedah bo sodeloval tudi z Združenimi narodi, sestavljali pa naj bi ga voditelji držav. Vabila je poslal okoli 60 državam, a večina evropskih držav je do sodelovanja zadržana ali ga je zavrnila, med njimi tudi Slovenija. Vabilo je prejela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki ga javno še ni komentirala.
Kanada izključena, napetosti naraščajo
Napetosti so se zaostrile tudi v odnosih s Kanado. Trump je po kritikah Carneyjevega nastopa na forumu v Davosu umaknil vabilo Ottawi. “Kanada živi zaradi ZDA. Mark, spomni se tega, ko boš prihodnjič dajal izjave,” je dejal Trump. Carney pa mu je odgovoril: “Kanada uspeva, ker smo Kanadčani,” ob tem pa dodal, da sta državi zgradili “izjemno partnerstvo”.
Trump je sicer odločitev sporočil prek družbenega omrežja Truth Social: “Spoštovani premier Carney: naj to pismo služi kot obvestilo, da Odbor za mir umika svoje povabilo za vstop Kanade v najprestižnejši odbor voditeljev, ki je bil kdaj koli sestavljen.”
Trump je, kot rečeno, vabila poslal voditeljem približno 60 držav, a jih je doslej javno sprejelo le malo zahodnih zaveznic ZDA. Iz EU sta se odboru za zdaj pridružili le Madžarska in Bolgarija. Dodatne pomisleke povzroča tudi informacija, da bi si države stalno članstvo lahko zagotovile z vplačilom milijarde dolarjev v prvem letu delovanja odbora.
