Dvig minimalne plače na 1.481,88 evra bruto je povzročil spremembe tudi v javnem sektorju. Ker prvih šest plačnih razredov po novem zaostaja za minimalno plačo, so vse javne uslužbence iz teh razredov s 1. januarjem uvrstili v sedmi plačni razred. Kljub temu za zdaj ne prejemajo plače v višini sedmega razreda (1.497,22 evra bruto), temveč osnovno plačo v višini minimalne plače.
Vlada in sindikati poudarjajo, da je cilj plačne reforme zagotoviti, da nihče v javnem sektorju nima osnovne plače nižje od minimalne. Prehod na nov plačni sistem pa poteka postopno. Višje plače zaposleni prejemajo v več obrokih: lani sta bila izvedena dva 12-odstotna dviga (najmanj 100 evrov), letos pa sta predvidena še dva, in sicer junija in decembra.
Kakšen je potek?
Izračuni potekajo prek posebne aplikacije, ki določi razliko do polne vrednosti plačnega razreda in višino posameznih obrokov. Če izračunana osnovna plača še vedno ne dosega aktualne minimalne plače, mora delodajalec upoštevati minimalno plačo kot osnovo za obračun.
S 1. aprilom se bodo osnovne plače v javnem sektorju dodatno uskladile za 0,9 odstotka zaradi višje inflacije od predvidene. Tako se plačna reforma nadaljuje, najnižje plačani pa bodo do dokončne izenačitve z vrednostjo sedmega plačnega razreda prejemali minimalno plačo.
