Plača že v oglasu? Nova pravila EU odpirajo fronto med ministrstvom, delodajalci in sindikati. Evropska unija z novo direktivo o preglednosti plačil namreč posega v eno najbolj občutljivih faz zaposlovanja – razkritje plače. V Sloveniji se razprava zaostruje: ali mora biti plača (ali vsaj razpon) obvezno navedena že v zaposlitvenem oglasu?
Kaj prinaša direktiva EU?
Direktiva (EU) 2023/970, ki velja od 6. junija 2023, državam članicam nalaga, da do 7. junija 2026 zagotovijo prenos pravil o preglednosti plačil v nacionalno zakonodajo. Ključna zahteva je, da kandidat mora pred sklenitvijo delovnega razmerja prejeti informacijo o začetni plači ali njenem razponu ter o relevantnih določbah kolektivne pogodbe.
Direktiva pa ne določa izrecno, ali mora biti plača zapisana že v oglasu. Navedeno je, da se informacija zagotovi:
»v objavi prostega delovnega mesta, pred razgovorom ali kako drugače«.
Tu se začne razlaga – in spor.
Slovenska realnost: 5-odstotna plačna vrzel
Po zadnjih podatkih Statistični urad Republike Slovenije (oktober 2024) znaša plačna vrzel med spoloma v Sloveniji približno 5 %. To pomeni, da so povprečne bruto urne postavke žensk toliko nižje od moških. Direktiva pa želi s preglednostjo zmanjšati prav takšne razlike.
Ali je objava plače v oglasu učinkovit mehanizem za odpravo diskriminacije – ali preveč tog poseg v poslovno prakso?
Ministrstvo: plača naj bo obvezno že v oglasu
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pripravilo delovni osnutek zakona. Ta predvideva obvezno navedbo plače ali razpona že v objavi delovnega mesta. Zahteva prepoved spraševanja o preteklih plačah kandidata. Ter daje obvezo zaposlenih, za deljenje podatkov o povprečnih plačah po spolu za primerljiva delovna mesta. Ter zahteva obvezno poročanje o plačni vrzeli pri delodajalcih s 100+ zaposlenimi.
Poročanje bi potekalo elektronsko, nadzor pa bi izvajali tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Zagovornik načela enakosti.
Če bi bila neupravičena plačna vrzel vsaj 5% in ne odpravljena v šestih mesecih, bi bila mogoča skupna ocena plačnih sistemov.
Delodajalci: to je “gold-plating”
Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) meni, da direktiva ne zahteva obvezne objave plače v oglasu, temveč zgolj pravočasno informiranje kandidata – najpozneje pred razgovorom.
Njihovi ključni argumenti so, da obvezna objava pomeni prenormiranost (t. i. “gold-plating”). Razkrivanje plačnih okvirjev posega v poslovno politiko in konkurenčni položaj podjetij. Prisotnost kompleksni plačnih modelov (variabilni del, dodatki, uspešnost) podaja nezmožnost zajetja enega samega zneseka. Navajajo tudi, da obstaja tveganje notranjih trenj med zaposlenimi zaradi poenostavljenih primerjav.
Po njihovem mnenju je realno in celovito plačilo razvidno šele iz predloga pogodbe o zaposlitvi.
Sindikati: brez oglasa ni prave transparentnosti
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zagovarja objavo plače že v razpisu.
Kjer poudarjajo, da tako kandidati lažje presodijo primernost ponudbe in pridobijo močnejše pogajalsko izhodišče. Tako se ustvari tudi večja zaščita pred diskriminacijo na podlagi spola in večja sistemska preglednost.
Po njihovem mnenju minimalni standardi direktive niso dovolj – nacionalna zakonodaja bi morala iti še korak dlje.
Zavod za zaposlovanje: trg že zahteva številke
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje opaža, da kandidati vse pogosteje sprašujejo po višini plače. Čeprav navedba ni obvezna, sistem že omogoča vnos okvirne plače (urna, mesečna ali letna postavka, bruto ali neto).
Delodajalci, ki plačo navedejo, pogosto prejmejo bolj ciljno usmerjene prijave in zmanjšajo neskladja med pričakovanji in realnostjo.
Preglednost ali fleksibilnost?
Razprava se vrti okoli dveh konceptov:
Preglednost
- večja enakost
- manj diskriminacije
- jasnejša pričakovanja
Fleksibilnost
- ohranjanje pogajalskega prostora
- zaščita poslovnih informacij
- prilagodljivost kompleksnim plačnim modelom
Končni prenos direktive v slovenski pravni red bo rezultat socialnega dialoga med državo, delodajalci in sindikati.
