Invazivne tujerodne rastline in njihova grožnja ogroženim gorskim vrstam v Sloveniji postajata kritičen izziv. Slovensko visokogorje je skozi tisočletja veljalo za neosvojljivo trdnjavo biotske raznovrstnosti. Ekstremne razmere – mraz, kratka rastna sezona in močan veter so delovale kot naravni filter, ki je preživetje omogočal le tistim redkim vrstam, ki so se na te pogoje prilagodile. Danes pa se ta slika spreminja. Pod pritiskom podnebnih sprememb in vse intenzivnejših človekovih dejavnosti se meja, ki je varovala gorske habitate, počasi briše. Invazivne tujerodne rastline, ki smo jih nekoč srečevali le v nižinah, zdaj trkajo na vrata naših najvišjih vrhov
Krhko ravnovesje gorskih habitatov
Gorska območja so biološki otoki, kjer so se rastline skozi dolgo časovno obdobje močno prilagodile na specifične okoljske razmere. Ravno ta specializacija pa jih dela izjemno ranljive. Kot pojasnjuje Tina Belej, naravovarstvena svetovalka z Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), so številne zavarovane gorske vrste ozko vezane na svoje habitate in zato še posebej občutljive na spremembe v okolju.
“Invazivne tujerodne vrste danes predstavljajo eno glavnih groženj biotski raznovrstnosti,
pojasnjuje Tina Belej in nadaljuje, da omenjene rastline “zasedajo življenjski prostor domorodnim vrstam, z njimi tekmujejo za vire in spreminjajo habitate. Lahko pa so tudi prenašalke bolezni in parazitov ter pomembno prispevajo k upadanju in izumiranju domorodnih vrst,” opozarja Belej. Pojav teh rastlin drastično zmanjša odpornost gorskih ekosistemov, saj invazivne vrste pogosto rastejo hitreje in tvorijo goste sestoje. S tem se lahko drastično spremenijo prehranjevalne verige, kar Belej opisuje kot proces, kjer “gorski ekosistemi izgubljajo biotsko raznovrstnost in postajajo vse bolj enolični”.
Podnebne spremembe kot “vstopnica” v visokogorje
V preteklosti je bil oster mraz tisti, ki je preprečeval širjenje tujerodnih vrst, saj večina teh izvira iz toplejših podnebnih območij. Vendar pa vse toplejša leta omogočajo, da se nekatere vrste uspešno prilagajajo tudi gorskim območjem, kjer so razmere vse manj ostre. Iz Javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) sporočajo, da nad gozdno mejo za zdaj tujerodnih rastlin še niso neposredno zaznali, kar pa ne pomeni, da nevarnosti ni.
Prav nasprotno – na območju parka že opažajo vplive podnebnih sprememb. Kot so nam pojasnili zaposleni na Javnem zavodu Triglavskega narodnega parka, “ujme, ki so posledice podnebnih sprememb, na primer vetrolomi, plazovi in poplave odpirajo prostor, ki ga hitro lahko zasedejo tujerodne rastline.” Poleg tega opažajo tudi prodor toploljubnih vrst, ki so včasih uspevale predvsem na primorski strani parka, kot sta veliki pajesen in robinija. “Glede na podnebne spremembe lahko pričakujemo še več toploljubnih tujerodnih vrst,” dodajajo strokovnjaki iz parka.
Človek kot najpomembnejši dejavnik širjenja
Čeprav se nekatere vrste širijo naravno z vetrom ali vodo, ostaja ključni krivec človek. Tina Belej poudarja: “Najpomembnejši dejavnik pri širjenju invazivnih tujerodnih vrst je človek s svojimi dejanji in dejavnostmi, tudi v gorskem in predgorskem svetu.” Z vse večjim obiskom gora in razvojem gorskega turizma lahko tujerodne vrste preskočijo naravne geografske ovire.
Posebno tveganje predstavljajo nenamerni prenosi semen na pohodniški opremi. “Ti se lahko prenašajo na obutvi, oblačilih, pohodniški opremi, vozilih ali kolesih, pogosto iz oddaljenih območij ali celo iz tujine v sicer težje dostopne gorske habitate,” pravi Belej. Poleg turistov pa so pomemben dejavnik tudi gradbena dela. V Javnem zavodu TNP izpostavljajo: “Marsikdaj v prostor pridejo z okuženo zemljo, ki se uporablja pri gradnjah ali sanacijah. Potem pa se spontano širijo z vetrom, z vodnim tokom navzdol po strugi.” Tveganje povečujejo celo helikopterski prevozi blaga do planinskih koč, saj lahko nevede zanesejo nezaželene vrste v samo osrčje visokogorja.
Kdo so glavni “osvajalci” in kje so že prisotni?
V Triglavskem narodnem parku je po trenutnih podatkih prisotnih 24 tujerodnih rastlinskih vrst. Čeprav visokogorje ostaja relativno čisto, so te vrste že močno zasidrale v gozdovih na Pokljuki in Mežakli. Kot najvišjo točko zaznave navajajo Rudno polje na Pokljuki. Tamkajšnje poseke in območja človekove dejavnosti so namreč že naselili japonski dresnik in pavlovnija.
Tina Belej k seznamu nevarnih vrst, ki se znajo prilagoditi gorskim razmeram, dodaja še žlezavo nedotiko in mnogolistni volčji bob. Posebej opozarja na estetske in gospodarske posledice: “Monotoni in degradirani habitati imajo tudi zmanjšano estetsko vrednost, kar lahko negativno vpliva na doživljanje narave in s tem tudi na turizem v gorskih območjih.” Obnova takšnih habitatov pa je po njenih besedah “finančno zahtevna in v nekaterih primerih celo vprašljiva.”
Kako lahko pomaga vsak obiskovalec?
Rešitev se skriva v zavedanju in preventivi. “Vsak obiskovalec gora se mora zavedati posledic svojih dejanj ter odgovornosti, ki jo nosi pri varovanju občutljivih gorskih ekosistemov,” svetuje Tina Belej. Pred vstopom v gore je treba temeljito očistiti vso opremo, vključno z žepi, hlačnicami in podplati.
Javni zavod TNP obiskovalce in prebivalce poziva k previdnosti pri sajenju okrasnih rastlin. “Ni dobro saditi tujerodnih rastlin na domače vrtove, saj se njihovo seme nenamerno lahko prenese v naravo.” Belej pa dodaja še kritično opozorilo glede t.i. “lepšanja” narave: “Gorske narave ni treba lepšati z gojenimi okrasnimi rastlinami… okolico si lahko brez truda polepšamo tako, da ohranimo cvetoče travnike.”
Če v naravi opazite nekaj nenavadnega, strokovnjaki prosijo za pomoč. “Najpomembnejše je zgodnje odkrivanje novih tujerodnih vrst v prostoru, saj je takrat lahko preprečevanje širjenja še učinkovito,” poudarjajo. Opazovanja lahko vnesete v sistem Invazivke.si ali pišete neposredno na naslov triglavski-narodni-park@tnp.si.
