Krepitev javnega potniškega prometa bo po mnenju nevladnih organizacij glavni izziv prihodnje vlade v tem sektorju. Javni potniški promet mora biti dostopen vsem, so prepričani. Tako med drugim pozivajo k pocenitvi vozovnic. Treba je krepiti tudi druge oblike trajnostne mobilnosti, so dodali.
Nevladne organizacije pozivajo h krepitvi javnega potniškega prometa
Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike z različnih področij, tudi prometa.
Na področju prometa nevladne organizacije izpostavljajo predvsem potrebno krepitev javnega potniškega prometa. “Ker je ta slabo razvit, se slovenska gospodinjstva še vedno močno zanašajo na avtomobile, za mobilnost pa porabijo več denarja kot v večini drugih evropskih držav,” so izpostavili v Koaliciji za trajnostno prometno politiko.
Odvisnost od osebnega avtomobila
Odvisnost od osebnega avtomobila je, kot so izpostavili, postala ena ključnih razvojnih, okoljskih in socialnih ovir v Sloveniji. Po drugi strani pa so potniki v javnem prometu – tudi zaradi dolgotrajnih in obsežnih prenov – nezadovoljni s točnostjo, kapacitetami, cenami in potovalnimi časi.
Nižje cene vozovnic
Da je treba cene javnega potniškega prometa znižati, so prepričani tudi v Umanoteri. “Ponovno morajo biti uvedene dostopnejše enkratne, tedenske in vikend vozovnice, ki bodo uporabo javnega potniškega prometa omogočile vsem, hkrati pa zmanjšale število avtomobilov,” so navedli.
V Umanoteri so prepričani, da je treba javni potniški promet celovito podružbiti, saj trenutni tržni model, ki temelji na podeljevanju koncesij zasebnim avtobusnim prevoznikom, zmanjšuje dostopnost, kakovost, kontinuiteto in standard storitve.
Nadzor nad izvajalci
“Namen mora biti zadovoljevanje družbenih potreb, ne pa profitnih interesov zasebnikov, ki vodijo v zmanjševanje števila delovnih mest in nižanje plač, slabšanje delovnih pogojev ter višanje cen za uporabnike,” so kritični. Hkrati je treba po njihovem prepričanju vzpostaviti in okrepiti mehanizme nadzora nad izvajalci.
Proti dodatnim vlaganjem
Obe organizaciji nasprotujeta dodatnim vlaganjem v širitev cestne infrastrukture. “Do konca leta 2026 je treba uvesti moratorij na širitev cestne infrastrukture v večpasovnice ter na gradnjo novih cestnih povezav višjega reda. V primeru že načrtovanih širitev oz. širitev v izvajanju je treba dodatni pas prednostno nameniti javnemu prevozu ter avtomobilom z višjo zasedenostjo potnikov,” so zapisali v Umanoteri.
Nadaljnje širjenje cest zagotovo ni eden od izzivov prihodnje vlade,
se strinjajo v Koaliciji za trajnostno prometno politiko. Izkušnje iz tujine po njihovih navedbah jasno kažejo, da takšni posegi brez investicij v javni potniški promet ne zmanjšujejo zastojev, temveč spodbujajo dodatni promet, degradacijo prostora, povečanje izpustov zdravju škodljivih snovi in posledično nižjo kakovost bivanja.
STA
