Politične stranke v Sloveniji morajo na podlagi Zakona o političnih strankah vsako leto oddati poročilo o financiranju. Rok za oddajo je 31. marec za preteklo leto. Večina parlamentarnih strank je podatke že razkrila, izjema je SDS, ki celotne slike še ni predstavila.
Financiranje je omejeno in sicer, skupna proračunska sredstva za stranke ne smejo preseči 0,017 % BDP iz preteklega leta.
Kako visok je državni proračun za večje stranke?
Največ državnega denarja prejme stranka z največ glasovi na volitvah. Po volitvah 2022 je to Gibanje Svoboda, ki je prejela 34,5 % glasov in lani iz proračuna dobila 2,243.544 milijona evrov.
Gibanju svoboda sledi Slovenska demokratska stranka (SDS) z 1,303.800 milijona evrov. Nižje na lestvici pa se pojavijo Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi) z 409.631 evri, Socialni demokrati z 400.508 in Levica z 262.290 €.
Od leta 2024 stranke dobivajo približno dvakrat več sredstev kot pred spremembo zakonodaje. Skupni znesek državnega financiranja se je s približno 2,5 milijona evri (2023) povečal na več kot 5 milijonov evrov letno.
Financiranje za neparlamentarne stranke
Državni denar prejmejo tudi stranke, ki na volitvah dosežejo vsaj 1 % glasov, četudi ne pridejo v parlament. Največ med njimi dobi Resni.ca (181.812 evrov).
Tej stranki pa sledita Piratska stranka (120.268 evri) in Slovenska nacionalna stranka (112.930 evri).
Prag 1 % je predmet kritik, saj po mnenju nekaterih spodbuja razdrobljenost političnega prostora in financiranje manj aktivnih strank.
Prenosi sredstev iz poslanskih skupin
Parlamentarne stranke lahko prenesejo do 70 % sredstev, namenjenih strokovni podpori poslanskim skupinam, neposredno na stranko (prej 50 %).
Največ je prenesla poslanska skupina Svoboda (več kot 860.000 evrov v dveh letih), njej pa sledijo SDS in NSi. Izmed strank je Levica letos prenesla najmanj denarja, lani pa nič.
Prenos sredstev pa tako pomeni dodatni, posredni tok javnega denarja v strankarske blagajne.
Občinski proračuni kot lokalni vir prihodkov
Stranke prejemajo sredstva tudi iz občinskih proračunov, sorazmerno uspehu na lokalnih volitvah. Največ občinskih sredstev prejme SDS (več kot 577.276,87 evrov v letu 2024), njej pa sledita Gibanje Svoboda in SD.
Občine lahko za financiranje strank namenijo do 0,6 % sredstev, namenjenih izvrševanju svojih nalog.
Članarine: največ pobere SDS
Članarine predstavljajo manjši delež prihodkov v primerjavi z javnimi sredstvi, čeprav za nekatere stranke predstavljajo pomemben vir prihodkov.
SDS tako kot drugih podatkoov, glede lanskega financiranja, SDS tudi tega podatka ne razkriva. Navajajo pa, da naj bi bilo teh sredstev približno toliko kot v letu 2024, kjer je bil znesek okoli 124.166 evrov. S tem postane SDS najvišje na lestvici.
Nova Slovenija ima sistem, po katerem funkcionarji prispevajo 5 % neto plače na mesec, kar z letošnjim letom znaša 25 evrov na leto. S članarinami je lani stranka zbrala 78.699 evrov.
Gibanje Svoboda, ki ni razkrila števila svojih članov, nima ločene članarine za funkcioniranje, temveč vsi člani plačujejo 25 evrov na leto, z izjemo mladih in starejših, za katere članarina znaša 10 evrov letno. Tako je GS lani zbrala 24.670 evrov članarin.
Levica pa uporablja bolj progresivni model plačevanja članarin. Kjer bolje plačani fukcionarji prispevajo v stranko višji znesek denarja, kot tisti z nižjim prihodkom. Tako so lani zbrali 49.911 evrov denarja.
Donacije in zahteve po transparentnosti
Stranke morajo razkriti donatorje, kadar donacija presega povprečno bruto mesečno plačo.
SDS je predlani prejela več kot 215.843 evrov, podatki za zadnje leto še niso znani.
Največ donacij med razkritimi podatki je prejela SD v višini 79.532,90 evrov. Sledijo pa Gibanje Svoboda (59.179 evrov), NSi (35.746,03 evrov) in Levica (7.387 evrov).
Kdo ima najbolj polno blagajno?
Po prihodkih je trenutno najmočnejša Gibanje Svoboda z okoli 3,229.118 evrov.
Sledijo pa SDS (2,41 milijona evrov za leto prej), NSi in SD (okoli 1 milijon evrov), najmanj prihodkov ima Levica (396.718 evrov).
Premoženje, nepremičnine in dolgovi
“Stranka Gibanje Svoboda ni zadolžena, razpolaga pa s premičnim premoženjem (pohištvo in druga oprema) in denarnimi sredstvi na banki,” pravijo v stranki na podlagi poročanja 24h.
Ali je zadolžena SDS, in če koliko, v stranki ne pojasnjujejo. Znano pa je, da je stranka lastnica vile na Trstenjakovi, kjer je postavljen tudi njen sedež.
Brez dolgov je tudi NSi, ki je konec lanskega leta odplača še zadnji obrok posojila za 600 kvadratnih metrov za prostore v stavi na Dvorakovi ulici v Ljubljani, kjer imajo sedež.
Stranka SD je s prodajo vile v Ljubljani na Levstikovi ulici, kjer je bil postavljen njen sedež, izognila finančnemu zlomu. Tako je od kupca KD Group dobila 1,6 miljona evrov in si s tem denarjam odplačal večino dolgov.
“Mislim, da je še okoli 80.000 ostalo, kar je prihajalo iz občinskih organizacij. Potem imamo pa še za delovanje centrale, kjer je pa strošek nekoliko višji, nekaj čez 100.000 evrov, kar bomo še zaprli v tem letu,”
je glede poplačila ostanka dolgov napovedala generalna sekretarka SD Živa Živković, poroča 24h. Kljub temu ima SD v lasti 7 poslovnih prostorov, za katere dobi okoli 13.000 evrov najemnine na leto.
Brez dolgov in nepremičnin pa ostaja stranka Levica.
“Premoženje stranke obsega le denarna sredstva, ki jih bomo namenili za izvedbo volilne kampanje,” pravijo v stranki.
Obtožbe, komisije in vprašanje obvodnega financiranja
Financiranje spremljajo tudi politični spori.
Gibanje Svoboda je bila tarča očitkov o povezavah z Gen-I. S tekom preiskave njenega financiranja se je na podlagi preiskovalne komisije želela ukvarjati opozicija, a je enjen poskus propadel. V stranki strogo zavračajo vsa namigovanja o kakršnemkoli obvodnem financiranju stranke preko podjetij.
Parlamentarna komisija (vodja Tamara Vonta) je obravnavala domnevno vlogo državnih podjetij, zlasti Telekoma, pri financiranju medija Nove24TV, povezanega s SDS.
SD je bila postavljena pod drobnogled zaradi Inštituta 1. maj, katrega sta v letu 2022 ustanovila predsednica SD Tanja Fajon in nekdanji glavni tajnik SD Klemen Žibert. V stranki vztrajajo, da je za najemnino v nekdanji straniki vili šlo le za tržno najemnino. Kljub temu so pogodbo z inštitutom prekinili.
NSi zaradi povezav z Inštitutom Janeza Evangelista Kreka, kjer naj bi bila podjetja Riko, Kolektor, podjetja Darija Južne ter Gorenjsko gradbeno podjetje povezana z njihimi financami. To naj bi bile družbe, ki so dobile prek javnih razpisov gradbene posle v času, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil Jernej Vrtovec, takratni podpredsednik NSi. Inštitut naj bi prek fiktivnih pogodb plačeval ključne ljudi Nove Slovenije, in sicer glavnega tajnika Roberta Ilca, njegovega namestnika, mednarodnega tajnika ter dva predstavnika za odnose z javnostmi. Tudi v NSi sume o kakršnemkoli nezakonitem financiranju stranke odločno zanikajo.
Pri Levici se omenja Inštitut 8. marec, saj je med ustanovnimi člani inštituta tudi minister Simon maljevac. Nekateri se sprašujejo o možni vlogi omenjenega inštituta pri pomoči financiranja Levice. V stranki pa to zanikajo in poudarjajo, da z inštitutom poslovno in finančno ne sodeljujejo.
