Za “tujo” delovno silo v Sloveniji so pred leti šteli predvsem delavci iz Balkana, a vse pogosteje vidimo, da k v državo prihajajo tudi delavci iz afriških in predvsem azijskih držav.
Vsestranska prisotnost
Verjetno se vam je že zgodilo, da so vas v ljubljanski, mariborski, blejski ali koprski restavraciji vprašali za naročilo v angleščini. Tuja delovna sila ni prisotna le v gradbeništvu in logistiki, temveč vedno bolj prevladuje tudi v gostinski in turistični dejavnosti, prevozih hitre hrane, pa tudi v medicini.
Rast števila tujih delavcev
Kljub svoji majhnosti, se Slovenija že spopada z izzivi globalizacije, ki se kažejo v vedno bolj povezanem trgu dela. V zadnjih letih narašča število tujih delavcev, kar gospodarstvu, družbi in politiki predstavlja velike izzive.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je z vidika skupin državljanstva (brez kmetov) število delovno aktivnih med tujimi državljani na mesečni ravni znova povečalo. “Tokrat za nekaj manj kot 700 ali za 0,4 odstotke, na okoli 148.900. Gre za najvišjo vrednost, odkar spremljamo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu,” pojasnjujejo. Pregled po področjih dejavnosti pokaže, da se je njihovo število najbolj zvišalo v predelovalnih dejavnostih (za približno 160 ali za 0,4 odstotke). Število delovno aktivnih slovenskih državljanov je po drugi strani upadlo za okoli 100.
V medletni primerjavi je bilo delovno aktivnih tujih državljanov za 1,8 odstotkov več, slovenskih državljanov pa za 0,7 odstotkov manj. Delež tujih državljanov med delovno aktivnimi (brez kmetov) se je z lanskih 15,8 odstotkov povečal na 16,1 odstotka,
še poročajo s Statističnega urada.
Problem komunikacije
Mnogi od teh delavcev prihajajo iz drugih evropskih držav, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, pa tudi iz drugih delov sveta, na primer Kitajska, Indija in druge azijske države.
Andragoški center Republike Slovenije pa ob tem opozarja, da delodajalci, ki zaposlujejo tujce, pogosto opažajo, da (ne)znanje jezika vpliva ne le na opravljanje delovnih nalog in produktivnost zaposlenih, ampak tudi na varnost pri delu, komunikacijo med zaposlenimi in odnose v podjetju. Vse našteto pa je seveda ključno za konkurenčnost podjetja.
Kako poteka brezplačen tečaj učenja slovenščine za tujce?
“Učenje slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe se izvaja kot enotni program z imenom Začetna integracija priseljencev – ZIP,” pojasnjujejo na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov.
Kot pojasnjujejo, gre za javnoveljavni izobraževalni program za odrasle. Udeleženec v programu ZIP pridobiva znanje za sporazumevanje v slovenskem jeziku in spoznava nekatere značilnosti slovenske družbe, zgodovine in kulture. Program zajema več različnih vsebinskih sklopov. Prek njih se udeleženca usposobi za sporazumevanje v novem okolju in preko katerih ta pridobi znanje za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika “Slovenščina kot drugi in tuji jezik,” zlasti na vstopni in osnovni ravni (A1, A2/B1).
Namenjen je tujcem, ki niso iz EU
Pomembno je poudariti, da je brezplačen tečaj učenja slovenskega jezika namenjen zgolj tujcem izven Evropske Unije. Programi ZIP so za udeležence torej brezplačni, saj stroške krijeta Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in Evropski sklad za azil, migracije in vključevanje (t. i. AMIF). Udeleženci si sami krijete potne stroške ter stroške učnih pripomočkov.
Enotni program ZIP obsega 180 ur učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenskega jezika. Kdor na podlagi internega preizkusa znanja ne dosega pričakovanih učnih rezultatov, je upravičen še do dodatnih 60 ur programa.
