Sladkorna bolezen tipa 2 je ena najpogostejših kroničnih bolezni sodobnega časa in hkrati ena najbolj zahrbtnih. Dolga leta lahko poteka brez izrazitih simptomov, zato številni zanjo izvedo šele, ko se že pojavijo prvi resni zapleti. Prav zaradi tega na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) začenjajo pilotni projekt zgodnjega odkrivanja bolezni v več slovenskih krajih. Projekt bo potekal v Velenju, Brežicah, Hrastniku, Črni na Koroškem, Podvelki, Litiji in Šmartnem pri Litiji.
Cilj je preprost, a ključen: ljudi spodbuditi, da pravočasno preverijo svoje tveganje in ukrepajo, še preden bolezen povzroči nepopravljive posledice.
Sladkorna bolezen namreč v Sloveniji predstavlja pomembno javnozdravstveno breme. Ocenjuje se, da s to boleznijo živi med 145.000 in 154.000 prebivalcev. To pomeni, da ima sladkorno bolezen približno sedem odstotkov odraslih med 20. in 79. letom starosti oziroma približno vsak štirinajsti odrasli.
Po zadnjih podatkih je leta 2024 zdravila za zniževanje glukoze prejemalo okoli 130.700 oseb, več kot 13.000 ljudi pa je terapijo začelo prvič. Število obolelih se postopno povečuje, predvsem zaradi staranja prebivalstva, naraščajoče telesne teže in sedečega življenjskega sloga. Približno tri četrtine bolnikov je starejših od 60 let, pri večini pa je prisotna tudi debelost, ki predstavlja enega ključnih dejavnikov tveganja.
Tiha bolezen z resnimi posledicami
Sladkorna bolezen tipa 2 pogosto ne boli, a njene posledice so lahko zelo resne. Nezdravljena ali pozno odkrita bolezen povečuje tveganje za:
- bolezni srca in ožilja;
- možgansko kap;
- okvaro ledvic;
- poškodbe živcev;
- težave z vidom in slepoto.
Zgodnje odkritje pomeni možnost pravočasnega ukrepanja. S spremembo življenjskega sloga in ustreznim zdravljenjem je mogoče napredovanje bolezni upočasniti, v nekaterih primerih pa celo bistveno zmanjšati tveganje za zaplete.
Preddiabetes: zadnji trenutek za obrat
Posebej pomembno je odkrivanje predstopenj sladkorne bolezni; mejne bazalne glikemije in motene tolerance za glukozo. Gre za stanje, ko je krvni sladkor že povišan, vendar še ne dosega kriterijev za diagnozo. V tej fazi lahko posameznik z več gibanja, izgubo odvečne telesne teže in spremembo prehrane bolezen za več let odloži ali celo prepreči. Prav zato je zgodnje presejanje ključno.
Kdo se sooča z večjim tveganjem?
Tveganje za razvoj bolezni je povišano pri:
- osebah, starejših od 45 let;
- ljudeh s prekomerno telesno težo ali debelostjo;
- tistih, ki imajo sladkorno bolezen v ožji družini;
- posameznikih z visokim krvnim tlakom ali povišanimi maščobami v krvi;
- premalo telesno aktivnih;
- ženskah, ki so imele sladkorno bolezen v nosečnosti ali rodile otroka, težjega od štiri kilograme.
Značilni simptomi, ki jih ne gre prezreti, so čezmerna žeja, pogosto uriniranje, utrujenost, nepojasnjeno hujšanje in zamegljen vid.
Preprost test, ki lahko prepreči zaplete
V okviru zgoraj omenjenag projekta bodo prebivalce spodbujali k izpolnjevanju vprašalnika FINDRISK, preprostega orodja za oceno tveganja. Če posameznik zbere 15 točk ali več, mu svetujejo obisk osebnega zdravnika in nadaljnje preiskave. Projekt “Skupaj odkrivajmo sladkorno” temelji na sodelovanju z lokalnimi partnerji in programom Zdrava mesta. Posebno pozornost namenjajo ranljivim skupinam, ki se preventivnih programov udeležujejo redkeje, čeprav imajo pogosto večje tveganje za razvoj bolezni.
Sladkorna bolezen tipa 2 ni neizogibna posledica staranja. V veliki meri je povezana z življenjskim slogom, tj. prehrano, gibanjem, telesno težo in stresom. Statistika kaže, da bolezen prizadene velik del prebivalstva, a hkrati ponuja tudi jasno sporočilo: zgodnje odkrivanje in pravočasne spremembe lahko bistveno spremenijo njen potek.
Pilotni projekt želi dokazati prav to: da je mogoče bolezen ujeti dovolj zgodaj in preprečiti najhujše zaplete. Če se bo pristop izkazal za uspešnega, bi ga lahko razširili po vsej Sloveniji.
