Solo potovanja so že dolgo prisotna, a z internetom, aplikacijami in dostopnejšimi leti ter nastanitvami so postala še veliko popularnejša.
Kot študentka sem začela veliko potovati in vedno sem iskala ljudi, ki so bili pripravljeni iti z mano. Včasih je bila to moja družina, včasih fant, drugič pa prijateljice in hitro sem ugotovila, da nimajo vsi iste želje po potovanju in raziskovanju novih krajev kot jaz.
Tako sem se poleti 2025 odločila, da grem na prvo solo potovanje.
Moj načrt potovanja, prva destinacija: Pariz
Ker sem si vedno vse načrtovala sama, sem se tudi v tem primeru celotnega načrta, od letala in avtobusov do hostlov in ogledov, lotila sama. Moj prvi postanek je bil Pariz, ki sem si ga želela videti od malega. Vedno sem na to mesto gledala kot na “mesto ljubezni”, zato je bil zame velik izziv, da sem se tja odpravila sama. Ko sem sedela na letalu, sem komaj začela dojemati, da se bom naslednja dva tedna lahko zanesla samo nase.
Ko sem pristala v Parizu, sploh nisem mogla dojeti vsega, kar se dogaja, hitro pa sem ugotovila, da nimam s kom deliti tega, da moram biti sama zadovoljna s tem, kar vidim in doživim.
Zvečer se nisem počutila preveč varno
Še preden sem sploh prišla do hostla, sta me na ulici dvakrat ustavila moška in želela moj kontakt, me vabila k sebi domov ipd. Mislim, da moški, ki potujejo, nimajo takšnih izkušenj in naj tako ostane, ker res ni prijetno.
Drug izziv, na katerega sem naletela že prvi dan, pa je bil javni prevoz. Čeprav sem že potovala s podzemno železnico, se v Parizu sploh nisem znašla; prvi večer sem tako sedela na stopnicah pri podzemni, na robu joka in se spraševala, zakaj sem se sploh odločila za to. Z dvema dekletoma, ki sta prišli mimo, smo nato skupaj ugotovile, kje lahko kupimo karte, in vedela sem, da gre lahko od tukaj samo še navzgor.
Trenutek, ko veš, da si tam, kjer moraš biti
Naslednjih nekaj dni sem raziskovala Pariz, ujela sem celo sončni zahod prav na vrhu Eifflovega stolpa. Prav takrat sem ugotovila, kakšno moč imajo naše odločitve, saj bi kdorkoli lahko bil na mojem mestu, ampak sem tam stala prav jaz in za vedno si bom zapomnila ta občutek.
Druga mesta, ki sem jih obiskala
Od Pariza naprej sem potovala z avtobusom. Najprej sem šla v Luksemburg, kjer sem se zaljubila v naravo, prijaznost ljudi ter splošno vzdušje. Že takrat sem si rekla, da če bi se kam preselila, bi se najbrž tja. Tukaj sem spoznala krasna dekleta z vseh koncev sveta.
Sledila sta Bruselj in Gent v Belgiji. Tukaj javnega prometa sploh nisem razumela, tako da sem povsod šla kar peš in tudi to je imelo svoj čar. Vendar pa se v Bruslju žal spet nisem počutila preveč varno. Sploh po stranskih ulicah, kjer je bilo razmeroma veliko moških, ki so te ogovarjali. Prav tako so bili nekateri moški v hostlu zelo vsiljivi in so se vedli nadvse neprimerno. Ampak mislim, da kot ženska na neki točki to pač sprejmeš, kot je, in greš naprej. Spoznala pa sem tudi zelo prijetnega receptorja, ki mi je razkazal mesto in me peljal na pijačo, kjer sem pila eno najboljših match.
Povsem drugačno izkušnjo sem imela v Gentu, ki je manj znano, a toliko bolj prikupno mestece. Tam sem spoznala ogromno krasnih ljudi, s katerimi še zdaj ostajamo v stiku. Belgija je polna zanimivih barov, unikatnih piv in vse to sem uspela izkusiti s to krasno skupinico mladih, ki sem jih spoznala v hostlu.
Zadnji dnevi potovanja in Amsterdam
Zadnja destinacija na mojem potovanju je bil Amsterdam, ki je bil že leta na vrhu mojega seznama želja. Tudi sem sem prišla z avtobusom in potem sem javni prevoz ponovno dala nekoliko na stran, saj je tam vsaka ulica vredna sprehoda.
Ko se je potovanje bližalo koncu, sploh nisem mogla verjeti, da se že končuje. Po koncu potovanja pride neka čudna melanholija, ki se ne je nihče ne veseli. Ampak vem, da sem se vseeno veselila priti domov. Iz Amsterdama sem se vrnila z letalom, ki je zaradi okvare imelo skoraj 8-urno zamudo. To je bila še zadnja neprijetnost, ki pa skoraj ni vredna omembe.
Ko sam potuješ, spoznaš samega sebe bolj, kot si misliš. Ugotoviš, da sam sebi niti nisi tako slaba družba, in to je najdragocenejša stvar, ki sem se jo naučila v tem času.
