Napetosti na Bližnjem vzhodu imajo lahko posledice, ki jih bodo potrošniki kmalu občutili tudi v vsakdanjem življenju, predvsem v svojih denarnicah. Kot opozarja Euronews, konflikt ne vpliva le na geopolitiko, temveč tudi na cene goriva, energije in hrane po svetu.
Ste vedeli? Hormuška ožina ni pomembna le za nafto
Eden ključnih razlogov za to je Hormuška ožina, strateška pomorska pot, ki povezuje Perzijski zaliv z odprtim oceanom. Skozi ožino vsak dan potuje približno 20 milijonov sodčkov nafte, kar predstavlja okoli petino svetovne ponudbe. Zaradi napadov z droni in nevarnosti za ladijski promet so se cene nafte na svetovnih trgih hitro zvišale. Posledice so lahko neposredne: dražje gorivo na bencinskih servisih in višji stroški prevoza, ki se nato prelijejo tudi v cene izdelkov v trgovinah.
Hormuška ožina pa ni pomembna le za nafto. Gre tudi za eno ključnih poti za transport utekočinjenega zemeljskega plina. Po napadih je Katar ustavil svoje obrate za utekočinjeni zemeljski plin, kar je povzročilo občuten skok cen plina v Evropi. Ker evropske države ta energent uporabljajo za ogrevanje in proizvodnjo elektrike, lahko višje cene na trgih pomenijo tudi dražje položnice za gospodinjstva.
Položaj je za Evropo še posebej občutljiv, saj je celina po energetski krizi zadnjih let vse bolj odvisna od utekočinjenega plina, ki ga v Evropo prevažajo ladje. Ob tem so evropske zaloge energentov relativno nizke, zato bi dolgotrajnejša blokada ključnih pomorskih poti lahko povzročila nove velike skoke cen.
Preveč smo odvisni od fosilnih goriv
Podnebne organizacije ob tem opozarjajo, da kriza razkriva ranljivost svetovnega energetskega sistema, ki je še vedno močno odvisen od fosilnih goriv. Po njihovem mnenju bi hitrejši prehod na domače obnovljive vire energije zmanjšal odvisnost od geopolitičnih pretresov, kakršne povzroča konflikt na Bližnjem vzhodu.
Posledice se že kažejo tudi v Sloveniji. Kot poroča Forbes Slovenija, konflikt povečuje globalne cene energentov, gnojil in surovin, kar se lahko kmalu odrazi tudi v dražji hrani. Borzne cene plina TTF so se od začetka spopadov zvišale za približno 50 odstotkov, cene nafte za okoli 40 odstotkov, cene dušikovih gnojil pa za približno 30 odstotkov.
Kmetje najhitreje občutijo podražitve goriva
Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal opozarja, da so podjetja že prej delovala pod pritiskom višjih stroškov dela in storitev. Dobavitelji embalaže so podjetjem že napovedali višje cene, saj je proizvodnja plastike odvisna od nafte, hkrati pa se bojijo motenj v ladijskem prometu.
Težave se pojavljajo tudi pri dobavi surovin iz Azije, na primer semen in palmovega olja, medtem ko so cene pšenice na pariški borzi že za 15 do 20 odstotkov višje kot pred izbruhom konflikta. Na dolgi rok se lahko dodatno zvišajo tudi stroški kmetijske pridelave zaradi dražjih umetnih gnojil.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, kmetje najhitreje občutijo podražitve goriva, medtem ko se višje cene gnojil in drugih surovin v prehransko verigo prenašajo počasneje. To pomeni, da bi se vpliv sedanjih razmer na cene hrane lahko pokazal z nekajmesečnim zamikom.
Po ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije sicer večjih motenj v preskrbi s hrano ni pričakovati, saj je Evropa pri večini ključnih kmetijskih proizvodov samooskrbna. Kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, da bodo višji stroški energije, transporta in surovin skoraj neizogibno povečali pritisk na končne cene hrane, kar bi lahko ponovno spodbudilo rast inflacije.
