AKTUALNONOVICE

Iran usmrtil Švedskega državljana, aretiranih na stotine ljudi

Iranske oblasti so danes usmrtile švedskega državljana, ki je bil aretiran junija lani med 12-dnevno vojno z Izraelom, je potrdila švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard. Istega dne so iranske oblasti sporočile, da so po vsej državi aretirale več sto ljudi. Večinoma osumljenih vohunjenja in sodelovanja s sovražnimi mediji.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je v uradni izjavi izrazila globoko zgroženost nad usmrtitvijo. “Moje misli so v tem težkem času z njihovimi sorodniki na Švedskem in v Iranu,” je zapisala v izjavi, ki so jo objavili na vladni spletni strani.

Od aretacije moškega junija 2025 je Švedska po ministričinih besedah večkrat in na različnih ravneh opozarjala iranske predstavnike.

V teh stikih smo poudarili pričakovanja, da bo naš državljan deležen poštenega sojenja in da ne bo obsojen na smrt. Jasno nam je, da sodni proces, ki je privedel do usmrtitve švedskega državljana, ni bil izveden v skladu z načeli pravne države,” je poudarila Stenergard.

Švedsko zunanje ministrstvo je še danes poklicalo iranskega veleposlanika na protest zaradi usmrtitve .

Prva javno objavljena usmrtitev od začetka vojne

Iranski sodni spletni portal Mizan Online je pred tem sporočil, da je bil usmrčen moški po imenu Kouroush Keyvani. Obsojen pa je bil vohunjenja za Izrael. Po navedbah portala je bil aretiran med 12-dnevno vojno z Izraelom junija lani, srečeval pa naj bi se z agenti izraelske obveščevalne službe Mossad in se uril v “šestih evropskih državah in v Tel Avivu”.

Gre za prvo javno objavljeno usmrtitev od 28. februarja letos. Takrat so ZDA in Izrael sprožile napade na Iran, v katerih je bil ubit vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej.

Obsežne racije po vsej državi

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je danes sporočilo, da so njihove enote po 26 provincah “identificirale in aretirale 111 monarhističnih celic”, ki naj bi kovale zaroto proti islamski republiki. Ni znano, koliko posameznikov naj bi v njih sodelovalo.

Ministrstvo je sporočilo še, da so bile v zahodnem Iranu, v mestu Hamadan in provinci Zahodni Azerbajdžan, aretirane štiri osebe, osumljene vohunjenja, ki naj bi bile povezane z ZDA. Poleg tega so iranske oblasti aretirale še 21 ljudi, ki so osumljeni sodelovanja s televizijo Iran International s sedežem v Londonu, ki je v Iranu prepovedana.

Iranski mediji poročajo, da so oblasti v zadnjih tednih opravile obsežne racije po vsej državi. Načelnik policije Ahmad-Reza Radan je v nedeljo po navedbah medijev dejal, da je bilo zaradi suma vohunjenja ter “pošiljanja informacij sovražniku in protiiranskim medijem” aretiranih 500 oseb.

Zaostrovanje nadzora med vojno

Aretacije prihajajo v času, ko je Iran v vojni z Izraelom in ZDA, ki traja od 28. februarja . Po poročanju tujih medijev oblasti zaostrujejo notranji nadzor pod pretvezo vojnih razmer, osredotočajo pa se na zatiranje morebitnih ljudskih uporov.

Po navedbah nekaterih virov so oblasti v zadnjih dneh začele z usmrtitvami pod pretvezo “obtožb vohunjenja”. Analitiki ocenjujejo, da je zaostrovanje represije povezano s strahom oblasti pred novimi protivladnimi protesti, ki bi lahko ogrozili režim .

Iran International, s katerim naj bi sodelovalo 21 aretiranih, je medij, ki ga iranske oblasti označujejo za teroristično organizacijo in opozarjajo, da je sodelovanje z njim po iranski zakonodaji kaznivo. Televizija je sicer že večkrat tarča iranskih oblasti, njeni novinarji pa so bili v preteklosti tarča napadov v Londonu.

Delitve: