Naftni trgi so v nov teden vstopili z občutno rastjo cen, potem ko so prejšnji teden zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu predvsem nihale. Podražitve bi lahko po mnenju analitikov prisilile centralne banke k zvišanju obrestnih mer.
Medtem ko so se cene nafte pretekli teden na tedenski ravni zvišale le neznatno. Vstop v nov trgovalni teden so tako ponovno zaznamovale precejšnje rasti. Na ameriškem trgu je cena teksaške nafte (WTI) za majske terminske pogodbe poskočila na 100,77 dolarja za 159-litrski sod. To predstavlja kar 1,13 dolarja oziroma 1,12 odstotka več kot ob zaključku petkovih trgovanj.
Še izrazitejša je bila podražitev v Londonu, kjer so se majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 2,54 dolarja oziroma 2,26 odstotka na 115,11 dolarja za sod. Gre za nadaljevanje nestanovitnosti, ki jo na energetskih trgih že dlje časa povzročajo geopolitične napetosti, zlasti vojna na Bližnjem vzhodu.
Kaj pa za Slovenijo?
Analitiki opozarjajo, da bi lahko daljše obdobje visokih cen nafte pomembno vplivalo na širše gospodarske trende. Visoke cene energentov namreč praviloma sprožijo rast inflacije. To pa bi lahko centralne banke po svetu prisililo k nadaljnjemu zviševanju obrestnih mer. Takšen razvoj dogodkov bi po mnenju strokovnjakov lahko vodil v upočasnitev gospodarske rasti, poroča agencija Reuters.
Nestanovitnost na naftnih trgih tako ostaja pomemben dejavnik tveganja za globalno gospodarstvo. Višje cene energentov tako dodatno obremenijo že tako občutljivo inflacijsko sliko v številnih državah.
Po zadnji odločitvi vlade se regulirane cene goriv zaradi negotovih razmer na trgu ne spreminjajo več na 14 dni, temveč vsak teden. To omogoča hitrejše odzivanje na gibanje cen nafte. V torek, 31. marca 2026, bodo znane nove cene, pri čemer analitiki napovedujejo, da bi se lahko liter 95-oktanskega bencina podražil za približno en cent. Medtem ko bi dizel lahko poskočil za osem do deset centov na liter. To bi lahko pomenilo najvišjo raven po juliju 2022.
Vlada ima pri omejevanju podražitev vse manj možnosti. Trošarine na dizel in kurilno olje so že znižane na najnižjo možno raven, okoljska dajatev pa je začasno odpravljena. Kot opozarja Umar, dvig cen pogonskih goriv za deset centov ob trenutnih cenah neposredno prispeva k 0,2- do 0,3-odstotnemu povečanju inflacije. Če se bodo cene naftnih derivatov na povišanih ravneh ohranile daljše obdobje, bo to vplivalo tudi na prelivanje v cene drugih proizvodov in storitev. Predvsem bo imelo močen vpliv na cene hrane in prevoza. Glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc tako napoveduje, da se bo letošnja inflacija z 2,3 odstotka dvignila na okoli 3,4 odstotka.
