Po vsej Evropska unija se prometna varnost postopno izboljšuje, vendar ostaja napredek počasen in po ocenah strokovnjakov nezadosten. Evropska politika prometne varnosti je ambiciozna, saj želijo do leta 2030 število smrtnih žrtev prepoloviti, do leta 2050 pa se približati ničelni stopnji. A trenutni trendi kažejo, da bo za dosego teh ciljev potrebnih bistveno več ukrepov, tako na ravni zakonodaje kot tudi pri ravnanju voznikov.
Največ nesreč se zgodi na podeželskih cestah
Podatki razkrivajo tudi, da nevarnost na cestah ni enakomerno porazdeljena. Največ smrtnih nesreč se še vedno zgodi na podeželskih cestah, kjer je leta 2024 umrlo več kot 10.600 ljudi, kar predstavlja več kot polovico vseh žrtev. K temu prispevajo višje hitrosti, slabša infrastruktura in daljši odzivni časi. V mestih so razmere drugačne, a nič manj zahtevne … Vse več žrtev je med pešci, kolesarji in motoristi. Lani je tako umrlo več kot 2.500 pešcev, več kot 1.000 kolesarjev in okoli 1.360 motoristov.
Med državami članicami ostajajo velike razlike. Najvarnejše so severne in zahodne države, kot so Švedska, Danska in Luksemburg, kjer beležijo ene najnižjih stopenj smrtnosti na svetu. Na drugi strani so države, kot so Bolgarija, Romunija in Poljska, kjer je tveganje za smrt v prometu lahko tudi večkrat višje. Kljub tem razlikam pa EU v globalnem merilu še vedno izstopa kot razmeroma varno območje – povprečno beleži okoli 44 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, kar je precej pod svetovnim povprečjem.
Kaj se je v Sloveniji zgodilo lani?
Slovenija se po teh kazalnikih uvršča približno v sredino evropske lestvice, prav tako z okoli 44 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev. A zadnji domači podatki kažejo zaskrbljujoč obrat. Leta 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je občutno več kot leto prej, ko je bilo žrtev 68.
Po podatkih Agencije za varnost prometa je bil takšen porast kljub dolgoročnemu trendu zmanjševanja presenečenje. Najbolj kritični so bili poletni meseci, še posebej julij, ki je bil z 25 smrtnimi žrtvami najbolj tragičen v zadnjem desetletju. Takrat se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča na štajerski avtocesti, v kateri je umrlo pet ljudi.
Pomembno vlogo v Sloveniji igra alkohol za volanom
Med najbolj izpostavljenimi skupinami v Sloveniji so motoristi. Leta 2025 jih je umrlo kar 26, skupaj z drugimi vozniki enoslednih vozil pa 30, kar je močan porast glede na leto prej. Ključni vzroki prometnih nesreč ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, alkohol in droge, vse večjo težavo pa predstavljajo tudi motilci pozornosti, predvsem uporaba mobilnih telefonov. Dodatno skrb vzbuja podatek o neuporabi varnostnega pasu ter številnih kršitvah pri nošenju čelad, zlasti med mladoletniki.
Policija opozarja tudi na nevarno vedenje mladih voznikov mopedov, ki se pogosto zbirajo in tvegano vozijo, pri čemer prihaja do hudih, pogosto tragičnih nesreč. Regionalno izstopa savinjska regija z največ smrtnimi žrtvami, poslabšanje pa so zaznali tudi v posavski regiji.
Čeprav se največ nesreč zgodi v naseljih, pa so najhujše posledice pogosto povezane z vožnjo ob koncih tedna, kjer pomembno vlogo igra alkohol. Po ocenah je bila približno tretjina vseh prometnih nesreč povezana z alkoholiziranimi ali omamljenimi vozniki.
