Z aprilom je začela veljati nova tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije, ki bo veljala leto dni. A ker ni uredila vprašanja usklajevanja osnovnih plač z inflacijo, je Sindikat bančništva Slovenije, eden od dveh reprezentativnih sindikatov v panogi, ni podpisal.
“Ključno pogajalsko izhodišče: plače z inflacijo”
Kot so danes sporočili iz sindikata, je bila rešitev vprašanja plač z inflacijo zanje ključno pogajalsko izhodišče.
“Brez vzpostavitve predvidljivega in pravičnega mehanizma ohranjanja realne vrednosti plač na dolgi rok ni mogoče ohranjati socialno-ekonomskega položaja zaposlenih in ustreznih plačnih razmerij v panogi,” so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Predsednica sindikata Urška Španić Košir je poudarila, da bi bilo treba minimalni standard usklajevanja osnovnih plač, s katerim bi se vsaj delno ohranjala njihova realna vrednost, določiti že na ravni dejavnosti.
Sindikat predlagal: 60 odstotkov letne inflacije v letih 2026 in 2027
V sindikatu so zato po njenih besedah predlagali, da se aprila 2026 in 2027 vse osnovne plače uskladijo za 60 odstotkov letne inflacije v preteklem letu.
“Upoštevajoč inflacijo v letu 2025, napovedi za leto 2026 in trenutno stanje bank, je zahtevana uskladitev osnovnih plač majhen, predvidljiv strošek, ki bi ga banke lahko absorbirale brez ogrožajočega vpliva na poslovanje,” je prepričana Španić Košir.
A dodaja: “Žal delodajalska stran ni pokazala nobenega posluha, da bi sploh začela pogovore o kakršnemkoli mehanizmu, s katerim bi se na transparenten način zagotavljala vsaj delna ohranitev kupne moči plač v bančništvu.“
“Banke čisti zmagovalci visoke inflacije”
Predsednik republiškega odbora sindikata Marko Kirn je medtem izpostavil, da je delodajalska stran v zadnjih treh letih beležila rekordne dobičke in s tem iz obdobja visoke inflacije izšla kot “čisti zmagovalec”.
Slovenske banke so po njegovih besedah po donosnosti kapitala in obrestnih maržah izrazito uspešnejše od evropskega povprečja.
“Te rezultate gre pripisati tudi zaostajanju rasti stroškov dela zaposlenih za rastjo dobička in prejemkov članov upravljalnih organov ter izkoriščanju depozitov prebivalstva pri obrestnih merah,” je ocenil.
V tej luči bi bilo po njegovem mnenju prav, da se del uspeha bank prenese tudi na zaposlene v obliki delnega usklajevanja vseh osnovnih plač z inflacijo.
Tarifna priloga sicer velja, a brez podpisa enega od dveh reprezentativnih sindikatov. V Sindikatu bančništva Slovenije napovedujejo nadaljevanje prizadevanj.
“Tudi v prihodnje bomo vztrajali pri prizadevanjih za izboljšanje socialno-ekonomskega položaja zaposlenih ter za uveljavitev sistemskih rešitev, ki bodo zagotavljale dolgoročno vzdržna in pravična plačna razmerja v panogi,” je napovedal Kirn.
Vprašanje ostaja, ali bo delodajalska stran pripravljena sesti za pogajalsko mizo in oblikovati mehanizem, ki bi zaposlenim v bančništvu zagotovil vsaj delno ohranitev realne vrednosti njihovih plač.














