Ustavno sodišče je razsodilo, da so nekateri deli zakona o zdravniški službi, ki širijo obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati tudi med stavko, v neskladju z ustavo. Delno so ugodili zdravniškemu sindikatu Fides, hkrati pa zavrnili večji del njegovega izpodbijanja.
Ustavno sodišče je v postopku ocene ustavnosti ugotovilo, da izpodbijana ureditev v določenih delih krši pravico do stavke. V neskladju z ustavo so tri točke 46. člena zakona, ki opredeljujejo zdravstvene storitve, ki jih mora zdravnik opravljati tudi med stavko.
Katere določbe so padle?
V neskladju z ustavo je 2. točka 46. člena, ki zdravnikom nalaga obveznost izdajanja obrazcev, listin in zdravniških potrdil, med drugim predloga za odločanje o začasni zadržanosti od dela, potrdila o začasni zadržanosti od dela ter izpolnitev zdravstvenega dela obrazca prijave nezgode in poškodbe pri delu.
Sodišče meni, da poseg v stavkovno pravico ni primeren, saj je možnost nastanka resne zdravstvene škode zaradi opustitve izdajanja teh listin zanemarljiva. Pojasnili so še, da varstvu premoženjskih interesov posameznika praviloma ni mogoče dati prednosti pred pravico do stavke, razen kadar gre za nadomeščanje rednega dohodka v času bolezni ali poškodbe, ki je temeljni vir preživljanja. Kljub temu so presodili, da ta izjema ne opravičuje široke omejitve stavke. Odločitev je bila sprejeta s petimi glasovi proti trem; proti so glasovali sodnica Neža Kogovšek Šalamon ter sodnika Rok Čeferin in Rajko Knez.
V neskladju z ustavo je tudi 9. točka 46. člena, ki določa, da mora zdravnik med stavko opravljati zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih socialnih zavarovanj ter drugih upravičenj, ki izhajajo iz varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sodišče je ugotovilo, da je takšno določanje obveznosti preveč nepredvidljivo, omejitve niso zapisane dovolj jasno in določno.
Prav tako je protiustavna 11. točka 46. člena, ki zdravniku nalaga opravljanje storitev, vezanih na pravico do zdravljenja v tujini po predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju – a le kolikor se nanaša na storitve, katerih opustitev ne more povzročiti resne zdravstvene škode.
Padla tudi kazenska določba
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je protiustavna tudi določba, ki zdravniku nalaga globo, če med stavko ne opravlja naštetih storitev, a le dokler ne bo odpravljena neskladnost v členu, ki te storitve našteva. Tudi to odločitev so sprejeli s petimi glasovi proti trem; proti so glasovali sodnici Nina Betetto in Neža Kogovšek Šalamon ter sodnik Čeferin.
Zakona niso razveljavili
Ustavno sodišče zakona ni razveljavilo, saj ocenjuje, da bo odprava protiustavnosti terjala poseg v zakonsko besedilo, kar je najbolje prepustiti zakonodajalcu. Kot so zapisali v odločbi: “Upoštevati je treba tudi, da bo zaradi konsistentne ureditve področja minimalne službe zdravnikov v času stavke kot celote potreben tudi temeljit razmislek o tem, ali odprava ugotovljenih protiustavnosti morda narekuje oziroma omogoča še posege v dele ureditve, ki niti niso bili izpodbijani.”
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu.
