Pred petkovo ustanovno sejo DZ imajo izvoljene stranke vsaka svojo računico, iskanje ustrezne večine za imenovanje novega predsednika DZ in pozneje nove vlade, pa se ta trenutek zdi kot razvozlavanje gordijskega vozla. Kdo ga bo presekal, pa bo odvisno od političnih akterjev in njihovih pogojev, meni politični analitik Marinko Banjac.
Svobodo želi naklonjenost Demokratov
Povolilna aritmetika je prve presenetljive rezultate ponudila že med pripravami na sejo. Na sredinem sestanku začasnih vodij poslanskih skupin so se ti dogovorili, da bo mandatno-volilno komisijo DZ vodil poslanec Demokratov, in ne največje parlamentarne stranke Svoboda.
Čeprav je ta trenutek težko poznati detajle o šahovskih potezah, ki se vlečejo v ozadju, pa je po mnenju izrednega profesorja na katedri za teoretsko analitsko politologijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marinka Banjaca zelo verjetno, da želi Svoboda na ta način pridobiti naklonjenost Demokratov.
Državni zbor se premika v desno
Po drugi strani pa so lahko računice še vedno povsem različne, je dejal v pogovoru za STA. Ob tem je spomnil zlasti na ugotovitve prvaka SD Matjaža Hana, da se sestavljanje večine v DZ premika v desno.
Han je namreč po sredinih pogovorih pri prvaku Gibanja Svoboda Robertu Golobu priznal, da iz njega ne veje optimizem, ko gre za sestavljanje levosredinske vlade in misli, da ima desna sredina dovolj glasov za sestavo vlade.
Čeprav bi za slednje moralo kar nekaj akterjev požreti pred volitvami dano besedo, Banjac opominja, da se v politiki marsikaj spremeni, ko pride do spremembe razmerij med političnimi akterji, tako da to niti ne bi bilo nič presenetljivega. Je pa ključen element pri sestavi desnosredinske vlade Resni.ca, ki bi morala biti zraven zato, da bi vendarle takšna vlada imela neko udobno večino.
Resni.ca kot zunajkoalicijski partner?
A Resni.ca hkrati ne želi neposredno sodelovati v tej vladi, tudi zaradi tega, ker bi na ta način izgubila kar precejšen del svoje volilne baze. Da bi sodelovali kot nek zunajkoalicijski partner, pa ne diši prvaku SDS Janezu Janši, saj bi v takem primeru sestavljal izjemno šibko, celo manjšinsko vlado in to seveda tudi ni nekaj, kar bi bil pripravljen sprejeti.
Banjac tako ugotavlja, da je prišlo do “izjemnega gordijskega vozla, ki ga težko razrešiti”. “Kar nekaj je političnih akterjev, ki pogojujejo, s kom bi in s kom ne bi sodelovali, oziroma se medsebojno izključujejo. Levica je povedala, da bi z NSi izjemno težko sodelovali, na drugi strani trojček NSi s SLS in Fokusom vztraja, da želijo desnosredinsko vlado, po drugi strani imamo Demokrate, ki jasno nakazujejo, da morda bi s Svobodo še sklenili dogovor, hkrati pa tudi oni pogojujejo, da ne želijo Levice zraven,” je naštel le nekatere.
Strateških možnosti je veliko
“Torej kar nekaj je elementov, ki motijo drug drugega, kar nekaj je izključevalnih momentov, ki preprečujejo, da bi prišlo do lahkega sestavljanja večine, kar posledično pomeni, da je odprtih izjemno veliko vprašanj, veliko strateških možnosti,” je dejal. Obenem pa ugotavlja, da je izjemno malo strateških usmeritev ali pa načinov, kako bi dejansko potem lahko prišlo do vladne koalicije.
Na tem mestu je bilo v minulih dneh slišati primerjave Roberta Goloba z Zoranom Jankovićem, ko je bil ta s Pozitivno Slovenijo v vlogi relativnega zmagovalca volitev, a vladne koalicije ni uspel sestaviti, zalomilo pa se mu je prav na ustanovni seji DZ. Banjac pravi, da so primerjave možne, ampak po drugi strani tudi izjemno problematične, saj so razmerja moči drugačna, prav tako so drugačne predispozicije strank, širši družbenopolitični kontekst, gospodarski kontekst in tako naprej.
Že v petek lahko pričakujemo novo sliko
Četudi so v ospredju Golobove voditeljske in pogajalske sposobnosti, pa oblikovanje večine 46 glasov tudi ni odvisno samo od ene osebe. “Tudi drugi politični akterji ravno tako pogojujejo, postavljajo svojo ceno in vse to je treba upoštevati za to, da lahko razumemo, kako se bo celotna stvar razpletla,” je ponovil Banjac.
Se pa veliko stvari odvija tudi v ozadju in mogoče že v petek lahko pričakujemo neko novo sliko, nove obrise bodoče koalicije, ko bo šlo za vprašanje predsednika državnega zbora, ki je pomembna funkcija, ki prinaša tako simbolni kot dejanski politični kapital.
Ko gre za simbolne pomene, je eden takih tudi sedežni red v DZ. Po besedah analitika je verjetno t. i. tretjemu bloku v interesu, da so čim bolj potisnjeni v sredino, “zato da se potem izkazuje na tej simbolni ravni njihova sredinskost, kljub temu, da vemo, da je ta predpona sredinskost izjemno problematična v tem primeru”.
STA
