Najnovejše nacionalno poročilo o kakovosti vzgoje in izobraževanja v Sloveniji kaže zaskrbljujočo sliko. Povprečni dosežki učencev na področju bralne, matematične, naravoslovne ter digitalne pismenosti so najnižji doslej. Gre za prvo tako obsežno analizo sistema, ki hkrati opozarja, da brez jasnih strateških ciljev dolgoročnih izboljšav ne bo, poroča Delo.
Največji padec beležimo pri bralni pismenosti.
Več kot četrtina 15-letnikov ne dosega niti osnovne ravni, kar Slovenijo oddaljuje tako od evropskih kot nacionalnih ciljev. Slabši so tudi rezultati na področju računalniške in informacijske pismenosti, kjer temeljno raven dosega manj kot polovica učencev.
Negativni trendi
Čeprav Slovenija v mednarodnih primerjavah še vedno ostaja relativno uspešna, podatki kažejo negativne trende. Zmanjšuje se tudi delež najuspešnejših učencev, kar po mnenju strokovnjakov ogroža konkurenčnost države.
Kakšni so dejavniki?
Pomemben dejavnik ostaja socialno-ekonomsko ozadje. Učenci iz manj spodbudnih okolij dosegajo slabše rezultate, sistem pa te razlike vse težje izravnava. Kljub napredku pri vključevanju otrok priseljencev ti še vedno dosegajo nižje rezultate, predvsem zaradi jezikovnih in socialnih dejavnikov.
Na konferenci ob predstavitvi poročila je minister Vinko Logaj poudaril, da sami podatki ne bodo prinesli sprememb, ključne bodo konkretne odločitve in ukrepi. Stroka ob tem izpostavlja pomen podpore učiteljem, ki se soočajo z vedno večjimi pritiski in novimi zahtevami.
Počutje učencev kot pomemben dejavnik
Poseben poudarek poročilo namenja tudi počutju učencev, ki se v šoli pogosto ne počutijo dobro. Prav odnosi, občutek varnosti in podpora so po mnenju strokovnjakov temelj za izboljšanje znanja.
Da ocene niso vse, opozarjajo tudi mladi. Dijak Sergej Golubović je poudaril: “Dobra šola ni tista, kjer imajo vsi same petice. Dobra šola je tista, ki daje znanje.”
