Deseti sklic DZ je začel ustanovno sejo. V uvodu jih je nagovorila dosedanja predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je ocenila, da bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov. Tako za novoizvoljene poslance ne bo veliko časa za učenje, je poudarila. Sejo DZ so zdaj prekinili, da se bo lahko sestala MVK.
Učinkovito delovanje mandata
Po oceni Klakočar Zupančič je državni zbor v preteklem mandatu deloval učinkovito. Spomnila je, da se je Slovenija soočala z dvema velikima kriznima dogodkoma, z največjo naravno ujmo v zgodovini in energetsko krizo. “Tudi zaradi učinkovitega delovanja parlamenta smo uspeli obe krizi prebroditi bolje kot velika večina drugih evropskih držav,” je ocenila.
Prepričana je, da je bilo v preteklem mandatu sprejetih kar nekaj kakovostnih odločitev, ob čemer je med pomembnejšimi dosežki izpostavila spremembe na področju zdravstva.
Prihodnji mandat poln zahtevnih izzivov
“Po desetletjih počasnega hiranja in razgradnje javnega zdravstva smo s spremembami zakonodaje vsaj deloma uspeli obrniti trend in poskrbeli za boljši položaj nekaterih ranljivih skupin naše skupnosti,” je izpostavila. “Seveda smo delali tudi napake, vsakdo jih, vprašanje je le, v kolikšni meri smo jih sposobni prepoznati in priznati vsaj sebi, če že ne drugim,” je dodala.
Po njeni oceni bo prihodnji mandat glede na mednarodno dogajanje poln zahtevnih izzivov, saj samodržci, ki so se uspeli dokopati do oblasti v kar nekaj pomembnih državah, sistematično rušijo ne le mednarodno pravo, temveč tudi vse vrednote, na katerih temelji demokracija tako imenovanega zahodnega tipa.
Vprašanje integritete
“Pred Slovenijo kot članico Evropske unije je torej zahteven izziv, kako ohraniti demokratične vrednote, spodbujati solidarnost in medsebojno spoštovanje ter, kot nam veleva ustava, izvajati aktivno mirovno zunanjo politiko,” je opozorila.
V nagovoru se je dotaknila tudi v vprašanja integritete. Kot ocenjuje, je v politiki včasih premalo integritete, “nekateri jo izgubijo s prihodom, drugi jo pridobijo z odhodom,” je sklenila.
Klakočar Zupančič ostala brez poslanskega mandata
Novoizvoljenim poslancem je zaželela uspešno delo in jim zaželela, da bodo pri sprejemanju odločitev glasovali po svoji vesti in s trdnim namenom, da delujejo v dobro ljudi. “Nenazadnje bomo prej ali slej prav državljanke in državljani ocenjevali, kako uspešno je bilo vaše delo,” je sklenila Klakočar Zupančič, ki iz DZ odhaja, saj ni dobila poslanskega mandata.
Do izvolitve novega predsednika DZ bo sejo DZ vodil najstarejši poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov. Kot je dejal na začetku seje, gre za prelomno sestavo DZ, “ki kar kliče po tem, da vsi skupaj začnemo novo poglavje slovenske politike, poglavje, ki se odmika od starih vzorcev, od starih prepirov, od starih ločitev in omejitev, da začnemo poglavje, v katerem se bomo strpno poslušali, se pogovarjali, dogovarjali, upoštevali in spoštovali”.
Rešitve, ne prepiri
“Verjamem, da v tem trenutku vsi, ki tukaj sedimo, delimo enake občutke. Verjamem, da so naša energija in naše misli že ujete v čas, ki prihaja, da razmišljamo o teži odgovornosti, ki smo jo zavestno sprejeli, ko smo vstopili v politiko, in da se globoko zavedamo odgovornosti, ki smo jo z izvolitvijo prejeli od državljank in državljanov. Ti sedaj od nas pričakujejo dialog, ne prepirov, pričakujejo rešitve, ne izgovorov in predvsem pričakujejo naše sodelovanje za skupno dobro in pravzaprav tokrat druge izbire sploh nimamo,” je ugotavljal.
Spomnil je, da je različnost pogledov naravna in legitimna, zato naj bo njihova največja moč. “Ali res nismo dovolj zreli, da bi to moč uporabili? Raven demokracije se ne meri po tem, ali se v vsem strinjamo, ampak po tem, kako spoštljivo znamo ravnati z našimi razlikami, se medsebojno razumeti ter upoštevati. Samo ta modrost nas lahko poveže in usmerja naše misli, naše besede in dejanja pri reševanju res zahtevnih skupnih nalog, ki jih pred nas navsezadnje postavlja ta današnji čas. Zato naj bo ta dvorana v prihodnjih štirih letih prostor, kjer se mnenja krešejo, a se spoštovanje ohranja, kjer tekmujejo argumenti, ne žaljivke in kjer je končni zmagovalec vedno samo eden – uspešna prihodnost Slovenije,” je zaželel zbranim.
Sejo DZ prekinili
V začetku seje so poslanci izglasovali dnevni red in oblikovali mandatno-volilno komisijo (MVK). Vodil jo bo poslanec Demokratov Tadej Ostrc, podpredsednik pa bo prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Za predlagano sestavo komisije, ki bo štela 17 članov, je glasovalo 61 poslancev, SDS se je vzdržala.
Sejo DZ so prekinili, vmes pa se sestaja mandatno-volilna komisija, da pripravi gradivo za potrditev poslanskih mandatov in konstituiranje novega sklica DZ. Po potrditvi poslanskih mandatov na nadaljevanju plenarne seje pa se bodo začeli postopki za izvolitev predsednika DZ.
Glasovanje o predsedniku DZ je tajno
Glasovanje o predsedniku DZ je sicer tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Zato to glasovanje običajno že nakaže obrise nove možne koalicije. Da bo iskanje potrebne večine težavno, pa so nakazovale tudi izjave pred in ob robu seje.
V SDS svojega kandidata ne bodo predlagali. V strankah na levi sredini so vsi po vrsti komentirali, da bo dan dolg. Poslanka Levice Nataša Sukič je denimo dejala, da pričakuje “velike zaplete in razna preigravanja”. Podpredsednik Svobode Klemen Boštjančič je sicer ocenil, da to imenovanje ne bo prejudiciralo dogajanja v naslednjih tednih.
Čas za demokratičen proces
Poslanka NSi Iva Dimic je za Televizijo Slovenija dejala, da bodo o kandidatih v poslanski skupini odločali, ko bodo imena na mizi. Poslanka stranke Resni.ca Katja Kokot, ki jo je Zoran Stevanović omenil kot njihovo možno kandidatko za predsednico DZ, pa je na vprašanje o tem za televizijo dejala, da “če bi imela čarobno kroglo, pa bi videla prihodnost, bi večkrat tudi igrala loto, pa ga ne”. “Dajmo čas demokratičnemu procesu, da se odvije,” je pristavila.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je ob prihodu v DZ dejal, da poslanca narodnih skupnosti ponavadi glasujeta tako kot večina poslancev, saj predstavljata volivce leve in desne. Katera stran bo imela večino, pa v tem trenutku težko presodi, saj se so sestavi koalicije z njim še nihče ni pogovarjal. Tako se morajo o večini najprej dogovoriti poslanci. “Če bo nekdo imel večino v DZ, potem glasov poslancev narodnih skupnosti niti ne potrebuje,” je dejal. Lahko pa sta poslanca narodnih skupnosti nekakšna varovalka, je ocenil.
STA
