Cene nafte so se po torkovem globokem padcu danes nekoliko dodatno znižale. Finančni trgi so ob napovedi nadaljevanja pogajanj med ZDA in Iranom namreč previdno optimistični, da bi lahko vendarle prišlo do odprtja Hormuške ožine, ključne transportne poti za svetovno nafto.
Zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) za dobavo maja je ob okoli 8.30 po srednjeevropskem času stala 90,46 dolarja, kar je 82 centov oziroma 0,90 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v sredo. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena junija, je bila s 94,59 dolarja cenejša za 20 centov oziroma 0,21 odstotka.
Ponovno zaprtje Hormuške ožine
Vzrok za nadaljnje padanje cen so predvsem geopolitična pričakovanja. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi se lahko drugi krog pogajanj med ZDA in Iranom odvil v naslednjih dveh dneh v Pakistanu. Morebiten dogovor med državama bi lahko vodil k odprtju Hormuške ožine. Kar bi pomenilo, da bi lahko transport okoli petine svetovne nafte ponovno potekal neobremenjeno.
Trgi v morebitni odprtju ožine vidijo znatno povečanje ponudbe nafte, kar bi dodatno znižalo cene. Prav to upanje je tisto, ki kljub trenutnim napetostim vztrajno vleče cene surovine navzdol.
Vendar pa so razmere še vedno izjemno nestabilne. Ameriška vojska je danes sporočila, da je v celoti blokirala pomorski promet v in iz Irana. ZDA so se za popolno blokado odločile potem, ko prvi krog pogajanj z Iranom ni prinesel dogovora. To pomeni, da trenutno skozi Hormuško ožino ne more pluti nobena ladja pod iransko zastavo ali ladja, namenjena v Iran.
Analitiki opozarjajo, da so cene nafte trenutno ujete med dvema nasprotujočima si silama: na eni strani upanje na diplomatski preboj in odprtje ožine, na drugi strani pa dejanska ameriška vojaška blokada in visoka geopolitična tveganja. Vse oči so zdaj uprte v morebitni drugi krog pogajanj v Pakistanu, ki bi lahko v kratkem določil nadaljnjo smer gibanja cen črnega zlata.
