Slovenske gore veljajo za eno največjih naravnih znamenitosti države, a hkrati tudi za prostor, kjer se vsako leto zgodi večje število nesreč, med njimi tudi smrtnih. Kljub vse večji ozaveščenosti in dostopnosti informacij številni obiskovalci še vedno podcenjujejo razmere v gorah. Prav kombinacija velike obiskanosti, zahtevnega terena in hitro spremenljivega vremena pomeni, da določeni vrhovi izstopajo po številu nesreč.
Lani v slovenskih gorah ugasnilo življenje petdesetih ljudi
Po poročanju Gorske reševalne zveze je bilo leto 2025 v slovenskih gorah črno in rekordno, saj je v 660 intervencijah življenje izgubilo kar 50 ljudi, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih. Gorski reševalci so skupaj rešili 767 oseb, pri čemer so skoraj polovico (46 odstotkov) predstavljali tujci.
Glavni vzrok nesreč ostaja zdrs, leto pa je zaznamovalo predvsem zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, kjer so ugasnila tri življenja. Poleg zdrsov so najpogostejši razlogi za posredovanje še nepoznavanje terena, neprimerna oprema in slaba pripravljenost na turo.
Triglav
Med najbolj izpostavljenimi ostaja Triglav, naša najvišja slovenska gora, ki vsako leto privabi množice pohodnikov. Čeprav se nanj povzpnejo tudi manj izkušeni obiskovalci, gre za goro, ki zahteva dobro pripravljenost in ustrezno opremo. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije in Policije prav območje Triglava vsako leto beleži največ reševalnih akcij, kar je neposredno povezano z njegovim statusom najbolj obiskanega vrha.
Škrlatica
Med nevarnejše vrhove spada tudi Škrlatica, ki velja za eno najzahtevnejših gora v Julijskih Alpah. Pot nanjo je dolga, naporna in tehnično zahtevna, kar pomeni, da zahteva dobro fizično pripravljenost in izkušnje. Planinci pogosto podcenijo dolžino ture, kar vodi v utrujenost in slabšo koncentracijo. Zaradi oddaljenosti od izhodišč je tudi dostop za reševalce zahtevnejši, kar lahko vpliva na izid nesreče.
Jalovec
Jalovec, ki slovi kot eden najlepših vrhov v Sloveniji, prav tako sodi med nevarnejše. Njegovi dostopi so tehnično zahtevni, teren pa pogosto krušljiv. To pomeni večjo nevarnost za zdrse, zlasti ob slabem vremenu ali utrujenosti. Po izkušnjah gorskih reševalcev se številne nesreče zgodijo prav pri sestopu, ko planinci popustijo v zbranosti, kar se lahko izkaže za usodno.
Mangart
Posebno pozornost si zasluži tudi Mangart. Zaradi ceste, ki vodi visoko pod vrh, se zdi dostop lažji, kot v resnici je. Prav ta dostopnost pa privablja tudi manj izkušene obiskovalce, ki se nato znajdejo na zahtevnem terenu brez ustrezne opreme. Podobno velja za Prisojnik, kjer so poti znane po izpostavljenih odsekih, ozkih policah in krušljivem terenu, kar povečuje tveganje za zdrse.
Dolge in fizično naporne poti
Nevarnosti pa niso omejene le na Julijske Alpe. Tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah se vsako leto zgodi več nesreč. Čeprav nekatere poti ne veljajo za izrazito tehnično zahtevne, so dolge in fizično naporne. Utrujenost, skupaj z nenadnimi spremembami vremena, lahko hitro pripelje do težav, še posebej pri manj izkušenih pohodnikih.
Nenadne spremembe vremenskih razmer
Kot izhaja iz letnih poročil Gorske reševalne zveze Slovenije, Policije in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, so najpogostejši vzroki nesreč zdrsi, neustrezna oprema, slaba fizična pripravljenost in izguba orientacije. Pomembno vlogo ima tudi vreme, ki se v gorah lahko spremeni v zelo kratkem času. Megla, dež ali nenaden padec temperatur lahko bistveno otežijo razmere na poti.
Varen povratek v dolino
Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se velik delež nesreč zgodi pri sestopu. Takrat so planinci že utrujeni, njihova pozornost pa popusti, kar povečuje možnost napak. Gorski reševalci zato opozarjajo, da je treba celotno turo načrtovati premišljeno, z dovolj časa in energije tudi za varen povratek v dolino.
Resna tveganja
Slovenske gore tako ostajajo prostor izjemnih doživetij, a tudi resnih tveganj. Statistika jasno kaže, da večina nesreč ni posledica izjemnih okoliščin, temveč človeških napak in napačnih odločitev. Prav zato ostaja ključnega pomena dobra priprava, spremljanje vremenskih razmer in uporaba ustrezne opreme. Vsak obisk gora mora temeljiti na spoštovanju narave in zavedanju, da lahko že majhna nepazljivost vodi v tragičen razplet.
