Ameriški proizvajalec sadja Fresh Del Monte je sporočil, da bo zaradi izgube prihodka, ki mu jo povzroča visok tečaj nacionalne valute Kostarike, odpustil 850 delavcev na tamkajšnjih plantažah banan. Gre za 5,3 odstotka njegove delovne sile v tej srednjeameriški državi, podjetje pa bo ustavilo proizvodnjo na štirih lokacijah s skupno 1200 hektarji nasadov.
Del Monte, ki v Kostariki deluje od leta 1969 in poleg banan izvaža tudi ananas, mango, melone in drugo tropsko sadje, je odločitev utemeljil z dramatično spremembo tečajnih razmer. Podpredsednik družbe za regijo Jorge Pelaez je pojasnil, da se je tečaj kostariškega kolona v kratkem času zvišal s približno 700 na 450 kolonov za dolar.
“Za izvozne proizvajalce je vpliv neposreden: prihodki so v dolarjih, medtem ko večino stroškov nosijo v kolonih. Ko se domača valuta krepi, se vsak zasluženi dolar pretvori v manj kolonov, medtem ko proizvodni stroški še naprej rastejo,” je pojasnil Pelaez.
Zakaj kolon postaja “supervaluta”?
Kostarika se sooča s pojavom, ki so ga poimenovali “súper colón”, izjemno hitro okrepitev nacionalne valute. Aprila 2026 je tečaj zaprl pri 456,95 kolonov za dolar, kar predstavlja 34,5-odstotni padec vrednosti dolarja glede na junij 2022, ko je bil tečaj 698,44 kolonov.
Vzrokov za to je več, razlage pa so deljene. Po mnenju vlade odhajajočega predsednika Rodriga Chavesa je okrepitev kolona posledica gospodarskega uspeha države, visokega izvoza in privlačnosti za tuje investicije, kar povzroča presežek dolarjev na domačem trgu . Bančni sistem je preplavljen s tujo valuto, kar znižuje njeno ceno.
Vendar pa kmetijski izvozniki tej razlagi oporekajo. Po njihovem mnenju centralna banka predolgo vztraja pri politiki ukrotitve inflacije “za vsako ceno”, pri čemer žrtvuje konkurenčnost produktivnih sektorjev.
Več kot le tečaj
Kljub temu, da je močan kolon zadnja kaplja, pa je ozadje odločitve Del Monte bistveno bolj zapleteno. V Del Monteju so jasno povedali, da gre za “popolno nevihto” dejavnikov, ki so že dlje časa načenjali dobičkonosnost.
-
Grožnja črnih listnih peg (Sigatoka negra)
Kostariški bananovi nasadi se že dlje časa spopadajo s hudo glivično boleznijo, črno listno pego (Sigatoka negra). Podjetje Del Monte in drugi pridelovalci se pritožujejo, da državne inštitucije prepočasi odobravajo uporabo novih, učinkovitejših in okolju prijaznejših fungicidov. Bolezen zmanjšuje pridelek in zvišuje stroške vzdrževanja nasadov.
-
Rast vhodnih stroškov
Panoga se sooča z drastičnim dvigom cen vhodnih surovin. Kemična sredstva za zaščito rastlin, goriva, logistika in materiali so v zadnjih letih občutno podražili. Tudi pristaniške pristojbine v ključnih lukah, kot sta Limón in Moín, so se v začetku leta zvišale tudi do 80 odstotkov za nekatere storitve.
-
Stroški dela in mezdna pričakovanja
Kot članica OECD ima Kostarika bistveno višje minimalne mezde in standarde dela kot njene sosede v Srednji Ameriki (npr. Nikaragva, Gvatemala). Kmetijski sektor zaposluje približno 42.000 ljudi neposredno in 100.000 posredno. V podjetju Del Monte so poudarili, da težava ni nizka produktivnost delavcev, temveč dejstvo, da so njihove visoke mezde (izražene v kolonih) zdaj ob visokem tečaju za podjetje predrage.
Odpuščanja in socialna kriza na Karibih
Posledice so že začutili v provinci Limón na kostariški Karibski obali, kjer se nahajajo zaprte plantaže.
Več kot 850 družin je ostalo brez rednega dohodka. V Del Monteju priznavajo “resničen človeški vpliv” odločitve. Velik del delovne sile na bananovih nasadih predstavljajo migranti, predvsem iz Nikaragve. Za mnoge med njimi bo izguba službe pomenila padec v revščino, saj nimajo socialne mreže v tujini.
Bananova industrija je hrbtenica gospodarstva na Karibih (provinca Limón). Že sedaj so poslovodstva v podjetju Del Monte začela postopke zapiranja, kar bo pomenilo izgubo prihodkov za lokalne dostavljalce, transportna podjetja in trgovce.
S 40.000 hektarji obdelovalnih površin v državi Del Monte sicer ostaja velik igralec, vendar pa umik s štirih logistično ali stroškovno najbolj problematičnih lokacij kaže na trend prestrukturiranja proizvodnje proti bolj donosnim regijam.
Kdo bo rešil kolon?
Ključno vprašanje, ki si ga zastavljajo gospodarstveniki, je, ali lahko država kakorkoli vpliva na zajezitev tega trenda.
Centralna banka Kostarike (BCCR) se znajde v dilemi. Če bi želela oslabiti kolon, bi morala odkupovati ogromne količine dolarjev in s tem sproščati lokalno valuto v obtok, kar bi zanetilo inflacijo, boj proti kateri je bil njen glavni uspeh zadnjih let.
Nekateri ekonomisti, kot je Gerardo Corrales, opozarjajo na “tihu razvlečenost” (desindustrialización silenciosa), s pretiranim poudarkom na makroekonomski stabilnosti se država odpoveduje proizvodnji in delovnim mestom. Odhajajoči predsednik Chaves je sicer priznal, da vlada nima neposrednih vzvodov za dvig tečaja, saj naj bi bil “uspeh” tisti, ki žene valuto navzgor.
Prihodnost prinaša negotovost. Če bo kolon ostal tako močan, bodo morala tudi druga velika podjetja, kot sta Dole in Chiquita, slediti s podobnimi ukrepi. V nasprotnem primeru bi to lahko pomenilo postopen propad kostariške bananarske industrije, ki je desetletja veljala za sinonim za socialno stabilnost in razvoj karibske regije.
