Evropska mesta vse pogosteje znižujejo omejitve hitrosti, predvsem v stanovanjskih naseljih, šolskih območjih in mestnih središčih. Po ugotovitvah nove raziskave organizacije Eurocities naj bi takšni ukrepi pomembno prispevali k zmanjšanju števila prometnih nesreč, smrtnih žrtev in hudih poškodb, hkrati pa naj ne bi bistveno vplivali na prometne zastoje ali daljši čas potovanja.
Občutno manj smrtnih žrtev in poškodb
Raziskava, v kateri je sodelovalo 38 mest iz 19 evropskih držav, med njimi Francije, Nemčije, Belgije, Portugalske in Španije, kaže, da je približno 75 odstotkov mest po uvedbi omejitve hitrosti 30 km/h na določenih območjih zaznalo manj smrtnih žrtev in poškodb v prometu.
Ukrep prihaja v času, ko si Evropska unija v okviru pobude »Vizija nič« prizadeva do leta 2050 doseči ničelno stopnjo smrtnih žrtev na evropskih cestah. Po zadnjih podatkih Evropske komisije je leta 2025 na cestah držav EU umrlo okoli 19.400 ljudi, pri čemer so vozniki in potniki osebnih avtomobilov predstavljali skoraj polovico vseh smrtnih žrtev.
Mesta so omejitve uvajala postopoma in ciljno, predvsem na območjih z več pešci in kolesarji. Več kot polovica sodelujočih mest je navedla, da na več kot polovici njihovega cestnega omrežja veljajo omejitve pod 50 kilometrov na uro.
Kaj pa vpliv na promet?
Po podatkih Eurocities je več kot devet od desetih mest po uvedbi nižjih omejitev hitrosti zaznalo pozitivne učinke na prometno varnost. Poleg manjšega števila nesreč in poškodb so poročali tudi o nižjih hitrostih vozil ter zmanjšanju hrupa v mestih.
Čeprav so se ob uvajanju ukrepov pojavljali pomisleki glede večjih prometnih zastojev in daljšega časa vožnje, raziskava ni pokazala splošnih negativnih vplivov na pretočnost prometa. Nekatera mesta so sicer zaznala manjše vplive na javni prevoz, vendar so jih ocenila kot obvladljive.
Vozniki imajo odpor do omejitev
Uvajanje nižjih omejitev hitrosti pa ni minilo brez odpora. Skoraj polovica mest je poročala o političnem nasprotovanju, več kot tretjina pa tudi o odporu javnosti. Toda po uvedbi ukrepov se je odnos prebivalcev pogosto spremenil. Kar 65 odstotkov mest po uvedbi ni zaznalo večjih težav z zastoji, nasprotovanje javnosti pa se je občutno zmanjšalo.
»Ko ljudje enkrat izkusijo prednosti varnejših in mirnejših ulic, podpora hitro raste in odpor zbledi,« je ob objavi raziskave dejal Michele Campaniello, predsednik delovne skupine Eurocities za območja z omejitvijo 30 km/h.
Bi v Sloveniji potrebovali več takšnih omejitev?
Na nevarnosti neprilagojene hitrosti opozarjajo tudi v Sloveniji. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) poudarjajo, da je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč in najpogostejši vzrok nesreč s smrtnim izidom. Največ povzročiteljev teh nesreč predstavljajo vozniki osebnih avtomobilov.
Policija je lani zabeležila več kot 124 tisoč kršitev omejitve hitrosti, letos pa že v prvih treh mesecih več kot 30 tisoč. Na AVP opozarjajo, da številni vozniki še vedno podcenjujejo posledice hitrosti, čeprav fizikalne zakonitosti kažejo drugačno sliko.
Pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h je tveganje za smrt pešca približno 10-odstotno, pri hitrosti 50 kilometrov na uro pa naraste na okoli 80 odstotkov. Pri 60 kilometrih na uro tveganje doseže že 95 odstotkov.
