V več argentinskih mestih so danes potekali množični protesti proti znižanju sredstev za javne univerze. Varčevalni ukrepi ultraliberalnega predsednika Javierja Mileija so spravili na ulice po ocenah organizatorjev kar 1,5 milijona ljudi po vsej državi.
Pod geslom “Za izobraževanje, javne univerze in nacionalno znanost” so demonstranti v Buenos Airesu, Córdobi, Rosariu in drugih mestih zahtevali predvsem spoštovanje zakona o financiranju javnih univerz, ki ga vlada kljub dvakratni sprejeti zakonodaji noče izvajati.
600.000 ljudi na Plazi de Mayo
V prestolnici so se protestniki zbrali na znamenitem trgu Plaza de Mayo pred predsedniško palačo. Organizatorji ocenjujejo, da jih je bilo okoli 600.000, medtem ko je časnik La Nacion številko postavil nekoliko nižje, na približno 120.000. Ne glede na ocene so bili prizori množične udeležbe pretresljivi.
“Brez izobraževanja ni prihodnosti,” je pisalo na enem od transparentov. “Javna univerza rešuje življenja,” je sporočal drugi.
Emiliano Yacobitti, prorektor Univerze v Buenos Airesu (UBA), ki velja za eno najprestižnejših v Latinski Ameriki, je za špansko tiskovno agencijo EFE povedal:
“Argentinci zahtevajo, da lahko profesorji in delavci v sistemu javnih univerz dostojno živijo od svojega dela. Javna univerza je glavno orodje za socialno mobilnost v naši državi. Ta vlada uničuje kakovostno javno izobraževanje.”
In Argentina, demonstrators burned an effigy of President Javier Milei with some labeling it “Nazi Zionist” during the protest pic.twitter.com/famTTYOQw5
— Ounka (@OunkaOnX) March 28, 2026
Zakoni sprejeti, a neizvršeni
Milei je od prevzema položaja konec leta 2023 uvedel stroge varčevalne ukrepe, ki so močno oslabili proračun univerz. Leta 2024 in 2025 je argentinski kongres kljub temu sprejel dva zakona, ki od izvršilne veje oblasti zahtevata, da univerzam dodeli več sredstev.
Milei je obakrat zavrnil njuno izvajanje. Zavrnitev iz leta 2025 je parlament celo razveljavil, a vlada se je pritožila na vrhovno sodišče in zakona še vedno ne izvršuje.
Zaradi drastičnega zmanjšanja proračuna za univerze so se po poročanju EFE močno znižale plače profesorjev in drugih zaposlenih. Mnogi zato odhajajo, bodisi v tujino bodisi v zasebni sektor.
Poslabšala se je tudi infrastruktura: univerze se soočajo s pomanjkanjem učnih gradiv, osipom študentov, ki si študija ne morejo več privoščiti, ter težavami pri vzdrževanju javnih bolnišnic, ki so pogosto odvisne prav od univerz.
Milei: “Nima se denarja”
Predsednik Milei, ki se je na oblast prebil z obljubo radikalnega zmanjšanja javne porabe, doslej ni popustil. Njegov odgovor na proteste je bil kratek: “Nima se denarja. Država je bankrotirala.”
A protestniki mu ne verjamejo.
“Denar obstaja, le da gre v druge namene. Za orožje, za davčne olajšave za najbogatejše, ne pa za izobraževanje,” je za EFE dejala ena od demonstrantk v Buenos Airesu.
Protesti so bili po številčnosti največji v tem letu in so jasno sporočilo vladi. Vprašanje je, ali bo vrhovno sodišče razsodilo v prid univerzam in kako se bo na množične ulične izgrede odzval Milei, predsednik, ki se z uličnim protestom ne da ugnati, a se sooča z vse večjim nezadovoljstvom tudi med tradicionalno zmernimi Argentinci.
Do odločitve vrhovnega sodišča bodo univerze obstale v primežu varčevanja, profesorji pa z negotovostjo. Argentinska javna univerza, nekoč ponos države in ključna stopnica za otroke delavskih družin, danes tli.
